Frans Hals, Nasmejana dečka z vrčem, 1626–1627, Muzej Hofje van Aerden, Leerdam. Foto: Wikipedia
Frans Hals, Nasmejana dečka z vrčem, 1626–1627, Muzej Hofje van Aerden, Leerdam. Foto: Wikipedia

Slika, ki jo je Frans Hals naslikal med letoma 1626 in 1627, je bila na ogled v Muzeju Hofje van Aerden v mestu Leerdam blizu Utrechta, od koder so jo ukradli v sredo. Neznanci so vdrli skozi zadnja vrata in sprožili alarm, a do prihoda policije ob 3.30 ponoči skupaj s sliko že izginili. Muzej je bil v tem obdobju zaprt zaradi ukrepov proti širjenju novega koronavirusa.

Po navedbah nizozemske policije je bila ista slika že dvakrat ukradena. Prvič leta 1988, ko so jo odnesli skupaj z delom Jacoba van Ruisdaela Pogled na gozd s cvetočim bezgom, našli pa so jo tri leta pozneje. Leta 2011 so ukradli isti par slik, vrnjeni pa sta bili po šestih mescih.

Po drugem ropu so v muzeju okrepili varnost, ogled najdražjih del zbirke pa je bil omogočen le ob nadzoru. Kot poročajo nizozemski mediji, je vrednost Halsoih Smejočih dečkov ocenjena na 15 milijonov evrov.

Sjors Fröhlich, župan občine Vijfheerenlanden, kamor spada kraj Leerdam, je izrazil obžalovanje nad novico in upanje, a se bo slika kmalu našla. Policija pravi, da bo za potrebe preiskave potrebna pomoč forenzikov in strokovnjakov s področja kraje umetnin. Trenutno preverjajo varnostne posnetke, na pomoč za morebitne informacije pa so se obrnili tudi na javnost.

Frans Hals, Igralec na lutnjo, 1623, Louvre, Pariz. Foto: Wikipedia
Frans Hals, Igralec na lutnjo, 1623, Louvre, Pariz. Foto: Wikipedia
Frans Hals, Pojoč deček s flavto, ok. 1623, Gemäldegalerie, Staatliche Museen zu Berlin. Foto: Wikipedia
Frans Hals, Pojoč deček s flavto, ok. 1623, Gemäldegalerie, Staatliche Museen zu Berlin. Foto: Wikipedia
Frans Hals, Pojoča dečka z lutnjo in glasbeno knjigo, 1625, Muzej gradu Wilhelmshöhe, Kassel. Foto: Wikipedia
Frans Hals, Pojoča dečka z lutnjo in glasbeno knjigo, 1625, Muzej gradu Wilhelmshöhe, Kassel. Foto: Wikipedia

Frans Hals (ok. 1582–1666) velja za enega ključnih portretistov nizozemske umetnosti 17. stoletja. Njegovi protagonisti so pravilom vedrega duha, slikarjeva poteza pa sproščena in slikovita, z njo pa v nizozemsko slikarstvo tistega časa pomagal vpeljati bolj živahen slog. Slikal je tako mestne veljake kot skupinske portrete, ki so bili v tistem času prav na Nizozemskem priljubljena forma portretnega slikarstva. Medtem ko je mlajši Rembrandt van Rijn stavil na kontraste umetno pridušene zlate svetlobe, je bila Halsu pri srcu dnevna svetloba in srebrnkast odblesk.

Slika smejočih se dečkov je podoba, ki jo poznajo na Nizozemskem kot Kannekijker, mladeniča, ki gleda v vrč in je simbol pohlepa in požeruštva. Slikarji so tedaj podob pogosto vključevali v cikle petih čutov, zaradi česar nekateri strokovnjaki ugibajo, da bi Halsova slika lahko bila del takšne serije.