20Na javni razpis je prispelo 19 prijav. Dobitnik nagrade bo znan v drugi polovici maja, so sporočili iz Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E., ustanovitelja nagrade.

Dela vseh štirih nominirancev za letošnjo nagrado skupine OHO. Foto: Zavod P.A.R.A.S.I.T.E
Dela vseh štirih nominirancev za letošnjo nagrado skupine OHO. Foto: Zavod P.A.R.A.S.I.T.E

Rezidenca v New Yorku in samostojna razstava po vrnitvi domov
Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. je nagrado skupine OHO ustanovil leta 2005. Nagrada je članica mednarodne mreže Young Visual Artist Award, ki združuje nevladne organizacije srednje in vzhodne Evrope. Po dvomesečni umetniški rezidenci v New Yorku sledi samostojna predstavitev dobitnika nagrade v Galeriji P74 v Ljubljani.

Maja Bojanić, The Sistine Chapel Ceiling Vol.2, 2022–2023. Foto: Zavod P.A.R.A.S.I.T.E
Maja Bojanić, The Sistine Chapel Ceiling Vol.2, 2022–2023. Foto: Zavod P.A.R.A.S.I.T.E

Maja Bojanić (1997) je vizualna umetnica, ki v svoji umetniški praksi raziskuje odnos med dokumentom in posledicami njegovega delovanja na realnost, zlasti v kontekstu (spregledanih) politik javne in zasebne dediščine. Deluje intermedijsko, pri čemer se pogosto ukvarja s specifičnostjo danih, izbranih situacij. Leta 2020 je diplomirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, s podiplomskim študijem pa nadaljuje na Univerzi uporabnih umetnosti na Dunaju na oddelku za transdisciplinarno umetnost. Med letoma 2019 in 2020 se je v okviru izmenjave Erasmus+ izobraževala na Nizozemskem. Od leta 2020 prebiva v virtualnem prostoru Nowehere.gallery.

Ana Likar, Myriad Tentacles Will be Needed (Again and Again), zajem zaslona iz filma, 2022. Foto: Zavod P.A.R.A.S.I.T.E
Ana Likar, Myriad Tentacles Will be Needed (Again and Again), zajem zaslona iz filma, 2022. Foto: Zavod P.A.R.A.S.I.T.E

Ana Likar (1996) je intermedijska umetnica, ki pri svojem ustvarjanju izhaja iz vprašanj o pogojih produkcije pripovedi in podob ter skuša obravnavati tisto, kar ostaja skrito. Spodjedene ideje napredka, ruševine sodobnosti, ideološke zanke v poljudnoznanstvenih diskurzih ter potovanja v času in prostoru (vesolju) so teme, ki v njenih delih pogosto najdejo obliko v plastenju, (ne)prozornostih in ponovitvah. Po začetku študija sociologije in filozofije na ljubljanski Filozofski fakulteti je končala študij na Univerzi za uporabne umetnosti na Dunaju (Inštitut za likovno umetnosti, oddelek site-specific umetnosti), v času študija je bila na izmenjavi v Atenah (2018–2019) ter na poletni šoli na Kosovu (2019).

Nik Erik Neubauer, #23 iz serije Ko greš na jug vedno jokaš dvakrat, 2019. Foto: Zavod P.A.R.A.S.I.T.E
Nik Erik Neubauer, #23 iz serije Ko greš na jug vedno jokaš dvakrat, 2019. Foto: Zavod P.A.R.A.S.I.T.E

Nik Erik Neubauer (1994) je je vizualni umetnik in fotograf. Fokus njegovega dela je predvsem ulična in dokumentarna fotografija z izrazitim avtorskim pristopom. Iz fotografije je magistriral leta 2021 na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (ALUO UL). Istega leta je bil nominiran za nagrado Leica Oskar Barnack Newcomer Award, revija GUP pa ga je uvrstila med najbolj obetavne evropske fotografe. Istega leta mu je Društvo novinarjev Slovenije podelilo nagrado Čuvaj/Watchdog za njegov večletni projekt dokumentiranja protivladnih protestov v Sloveniji. Leta 2022 je postal eden od zmagovalcev Belfast Photo Festivala v sekciji fotoknjig.

Pita Projekt, White cube – Galerija kiparskega oddelka Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, 2019–2021, site specific intervencija. Foto: Zavod P.A.R.A.S.I.T.E
Pita Projekt, White cube – Galerija kiparskega oddelka Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, 2019–2021, site specific intervencija. Foto: Zavod P.A.R.A.S.I.T.E

Umetnici Nina Goropečnik in Rea Vogrinčič od decembra 2019 soustvarjata platformo Pita Projekt. Platforma je namenjena razstavljanju in raziskovanju lastne prakse preko katere prevzemata in raziskujeta različne vloge znotraj umetnostnega sistema. Zanimajo ju podporni mehanizmi, strukture in sistemi, ki so potrebni za izvedbo razstave. Za projekt sta v študijskem letu 2019/20 prejeli nagrado Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.

Nina Goropečnik (1993) deluje v polju vizualne in performativne umetnosti, kjer jo zanima procesualnost in preizprašuje odnose med vidnostjo in gledalcem. Leta 2022 je zaključila magistrski študij na Oddelku za kiparstvo ALUO UL. Istega leta je bila na praksi pri WHW Zagreb, še prej (2018/19) pa v okviru programa Erasmus+ na Iceland University of the Arts.

Sorodna novica Dobitnica nagrade skupine OHO je Đejmi Hadrović

Rea Vogrinčič (1994) deluje na področju vizualne in intermedijske umetnosti kot umetnica, kuratorka in producentka. Leta 2018 je diplomirala na Oddelku za slikarstvo ALUO UL, zdaj pa na isti akademiji zaključuje podiplomski študij kiparstva. Bila je udeleženka 17. generacije Šole za kuratorske prakse in kritiško pisanje – Svet umetnosti na SCCA-Ljubljana.

Nominirance za nagrado skupine OHO je izbrala strokovna žirija, ki so jo sestavljali: umetniška vodja ljubljanske Cukrarne Alenka Gregorič, kustos in muzejski svetnik v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu Marko Košan ter vizualna umetnica in kustosinja celjskega Centra sodobnih umetnosti Maja Hodošček.