Filmski esej Nena prek Zahidine zgodbe premišljuje o vprašanju dela in kapitalskih struktur družbe. Foto: arhiv Centra in Galerije P74, Dejan Habicht
Filmski esej Nena prek Zahidine zgodbe premišljuje o vprašanju dela in kapitalskih struktur družbe. Foto: arhiv Centra in Galerije P74, Dejan Habicht

Filmski esej Nena sledi Zahidi, priči druge svetovne vojne in jugoslovanske vojne v 90. letih, ki živi v zapostavljeni regiji v današnji Bosni in Hercegovini. Prek situacije protagonistke film premišljuje o vprašanju dela in kapitalskih struktur družbe ter pokaže, kako je politična oligarhija opustošila državo in njenega slehernika.

Delo, ki je prepričalo žirijo, je nadaljevanje vsebin, ki so aktualne v vseh zgodovinskih časih. Zadevajo marginalna stanja človeka v brutalnih stanjih družbe in porušena življenja malih ljudi, beremo v utemeljitvi. "Če rečemo konkretno, govorimo o današnji vojni v Ukrajini ter nešteto vojn in vojaških spopadov, ki trenutno potekajo v svetu. Destrukcija človeškega dela in življenja je vedno bila, je in bo naša skupna zgodovina," beremo v utemeljitvi žirije.

Vsebina nagrajenega filmskega eseja se po besedah žirije na prepričljiv način naslanja na razpad Jugoslavije in grozote vojne, ki so sledile. "Podobe dela so brutalne, težke in boleče, a obenem pripovedujejo intimno in čustveno pretresljivo zgodbo posameznika, ki ga je vojna potisnila v nečloveške razmere življenja. Posebna kakovost dela je, da strahotam ni podlegel, temveč se je z njimi pokončno spopadel in našel izhode iz nikoli prej domišljenih in predstavljajočih stanj. Kaže na vero v upanje človeka, da premaga in preživi še tako brutalne razmere," je še zapisala žirija.

"Posebna kakovost dela je, da strahotam ni podlegel, temveč se je z njimi pokončno spopadel in našel izhode iz nikoli prej domišljenih in predstavljajočih stanj. Kaže na vero v upanje človeka, da premaga in preživi še tako brutalne razmere," beremo v utemeljitvi. Foto: arhiv Centra in Galerije P74, Dejan Habicht

To so sestavljali kustosinja in kritičarka Lilijana Stepančič ter umetnika Tomaž Furlan in Jaka Železnikar.

Đejmi Hadrović (1988) je študirala na Univerzi na Primorskem, Univerzi za umetnost in industrijski dizajn v Linzu in je doktorska kandidatka na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Je prejemnica več mednarodnih nagrad. Sodelovala je na samostojnih razstavah v Novem mestu, Ljubljani (trienale sodobne umetnosti U3, Moderna galerija Ljubljana, 2019), Trbovljah in Dunaju ter več skupinskih razstavah v Ljubljani, Dunaju, Košicah, Linzu in Mariboru.

Z razglasitvijo nagrajenke je v Galeriji P74 v Ljubljani odprta tudi razstava del vseh štirih nominirancev za to osrednjo nacionalno nagrado za vizualne umetnike do 40. leta starosti za izjemno in inovativno umetniško ustvarjanje. Poleg Đejmi Hadrović so bili letos nominirani še Sara Bezovšek, Špela Škulj in Danilo Milovanović. Letos je na javni razpis prispelo 21 prijav.

Nagrada skupine OHO, ki jo je leta 2005 ustanovil Zavod P.A.R.A.S.I.T.E., je članica mednarodne mreže Young Visual Artist Award, ki združuje nevladne organizacije srednje in vzhodne Evrope. Nagrada vključuje rezidenco v New Yorku, ki jo pripravljajo v sodelovanju z ameriškimi partnerji Trust for Mutual Understanding New York in Residency Unlimited New York. Po dvomesečni umetniški rezidenci v New Yorku nagrajenec pripravi še samostojno predstavitev v ljubljanski Galeriji P74.