Vermeer: Dekle z bisernim uhanom, okoli 1665. Foto: EPA
Vermeer: Dekle z bisernim uhanom, okoli 1665. Foto: EPA

Vse do 4. junija si bo mogoče ogledati 28 od skupno 37 slik, ki najverjetneje še obstajajo. Kustosa razstave sta Gregor Weber in Pieter Roelofs. O Vermeerjevem življenju sicer vemo relativno malo, saj lahko umetnostni zgodovinarji danes o njem razbirajo le iz nekaj matičnih knjig, uradnih dokumentov in zapisov drugih umetnikov.

Zanimanje je po vsem svetu "gigantsko"
Iz muzeja so danes sporočili, da so vseh razpoložljivih 450.000 vstopnic prodali v zelo kratkem času. V muzeju sedaj proučujejo možnosti za podaljšanje delovnega časa muzeja. Zanimanje je po vsem svetu "gigantsko", je še povedal direktor Rijksmuseuma.

Termin za ogled razstave je sicer treba predhodno rezervirati na spletu. Že v predprodaji so prodali okoli 200.000 vstopnic. Po petkovem odprtju razstave je bilo zanimanje za vstopnice tako veliko, da je bila spletna stran muzeja več ur nedosegljiva. Muzej je istočasni vstop na razstavo omejil na določeno število obiskovalcev, s čimer želi, da so slike, ki so pogosto majhnega formata, brez težav dobro vidne vsem.

To je največja retrospektiva doslej, omenimo lahko, da jim je leta 1996 v muzeju Mauritshuis v Haagu uspelo zbrati 22 del za do tedaj največjo Vermeerjevo razstavo na Nizozemskem.

Sorodna novica Vermeerjevo dekle z bisernim uhanom v resnici dekle z zgolj stekleno imitacijo bisera?

Rijksmuseum ima v lasti četverico Vermeerjevih platen, med njimi tudi Mlekarico, ki jo je naslikal okoli leta 1658. Tem so se pridružile še slike, izposojene iz muzeja Mauritshuis, ki je soorganizator razstave, pa tudi iz muzejev iz Irske, ZDA in od drugje. Frankfurtski muzej Staedel bo za razstavo posodil sliko Geograf (ok. 1668/1669), dresdenska Galerija starih mojstrov pa platno Dekle, ki bere pismo ob odprtem oknu (ok. 1657–1659), ki bo v nizozemskem muzeju predstavljena prvič.

Sorodna novica Vermeerjeva razstava v Rijksmuseumu bo še večja, kot je bilo napovedano

"Nismo si predstavljali, da bo toliko muzejev pripravljenih posoditi svoje vrhunske eksponate," je povedal direktor Rijksmuseuma Taco Dibbits in dodal, da bodo s to razstavo "lahko Vermeerjevo umetnost predstavili novim generacijam in z njo tudi izsledke najnovejših raziskav".

Že od samega začetka napovedovanja obsežne razstave v Rijksmuseumu je znano, da bo med razstavljeni deli tudi Vermeerjevo najslavnejše platno Dekle z bisernim uhanom, ki ga sicer hranijo v haaškem Mauritshuisu. Iz Louvra prihaja v Amsterdam Čipkarica, ki jo je Vermeer naslikal med letoma 1669 in 1670.

Slike prihajajo iz zbirk in muzejev v sedmih državah. Številne med njimi so tako dragocene, da jih le redko posojajo. "To je zdaj ali nikoli," je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA na nedavni predstavitvi razstave v Amsterdamu še dejal direktor muzeja.

Vermeer: Delft, okoli 1660–1771. To je edina večja poznana Vereerjeva krajina. Foto: EPA
Vermeer: Delft, okoli 1660–1771. To je edina večja poznana Vereerjeva krajina. Foto: EPA

Vermeer je svetovno poznan po mirnih prizorih v zaprtih prostorih. Je mojster uporabe barv in upodabljanja svetlobe in sence. "Vtis, ki ga naredijo te slike, je edinstven," je dejal Dibbits. Slikar ustvarja intimo, "ob kateri se čas ustavi," je dodal.

V muzeju so v enajstih elegantno urejenih sobanah na ogled slike večinoma majhnega formata tega slikarja iz nizozemskega Delfta. Dela so razobešena tako velikodušno narazen, da si jih lahko v miru ogledajo tudi velike množice obiskovalcev.

Počasna slikarska tehnika
Zaradi natančne in zelo zamudne slikarske tehnike je Vermeer (1632–1675) ustvaril številčno skromen opus. Danes mu je pripisanih le 34 del (v literaturi se omenja 35 del). Kot domnevajo strokovnjaki, mu je uspelo na leto dokončati le po tri naročila.

Prosojne barve je na platna nanašal v rahlo zrnčastih nanosih, t. i. pointillé. Do zdaj ni znana nobena risba, ki bi jo ustvaril Vermeer, njegova dokončana dela pa niso najbolj radodarna v razkrivanju priprav in procesa nastajanja slik. Po nekaterih teorijah si je pri delu pomagal s camero obscuro, na kar kažeta uporaba svetlobe in perspektive, ki bi ju stežka dosegel zgolj z zanašanjem na prosto oko.

Pogled v notranjščine nizozemskih hiš 17. stoletja
Predstavnik nizozemskega baroka je slikal predvsem žanrske prizore v interierju, zlasti so ga zanimale ženske figure. Čeprav redko, ga je pritegnila tudi podoba Delfta zunaj ateljeja.

Velika Vermeerjeva retrospektiva je v Rijksmuseumu na ogled do 4. junija.