Leta 2017 se je Nan Goldin podala v boj proti družini Sackler, farmacevtskim gigantom in filantropom, ki so darovali milijone najprestižnejšim muzejem po vsem svetu. Nan Goldin, ki je tudi sama preživela zasvojenost z opioidi, je s svojo aktivistično skupino P.A.I.N. organizirala akcije, s katerimi so Sacklerjeve in njihovo več milijard dolarjev vredno podjetje obtožili odgovornosti za opioidno krizo. Foto: AP
Leta 2017 se je Nan Goldin podala v boj proti družini Sackler, farmacevtskim gigantom in filantropom, ki so darovali milijone najprestižnejšim muzejem po vsem svetu. Nan Goldin, ki je tudi sama preživela zasvojenost z opioidi, je s svojo aktivistično skupino P.A.I.N. organizirala akcije, s katerimi so Sacklerjeve in njihovo več milijard dolarjev vredno podjetje obtožili odgovornosti za opioidno krizo. Foto: AP
Sorodna novica "Najvplivnejši ljudje v umetnosti" so kolektiv Ruangrupa, kuratorji letošnje documente

70-letna ameriška fotografinja je letošnje prvo ime na tradicionalnem seznamu ArtReview Power 100 list, ki ga sestavlja uredništvo revije ArtReview. (Lani je bila na osmem mestu. ) Letos je seznam prvič zastavljen tako, da so na vseh desetih prvih mestih umetniki, ki svojo umetnost in javno platformo izkoriščajo za to, da opozarjajo na pereče družbene in politične problematike sedanjosti.

Fotografinja in vizualna umetnica Nan Goldin že od zgodnjih sedemdesetih let dokumentira intimno življenje prijateljev, odvisnikov in umetnikov, vključno z lastnim, ter se tako poklanja ljudem in subkulturam, ki jih družba vse prepogosto stigmatizira. Z deli iz okolja skupnosti LGBTQ+ je razbijala tabuje, presegala meje in se tako zavzemala za sprejemanje in vse večje priznavanje scene LGBTQ+. Za prelomno velja njena serija The Ballad of Sexual Dependency iz osemdesetih: tematizira ljubimce in neznance, ki se srečujejo, žurajo, prepirajo in družijo na plažah, v lokalih in avtomobilih Princetowna, Bostona, New Yorka, Berlina in Ciudada de Mexica.

Sorodna novica Tudi Metropolitanski muzej je prekinil vezi s farmacevtskimi magnati Sacklerji

Leta 2017 je Nan Goldin ustanovila aktivistično skupino P.A.I.N. (Prescription Addiction Intervention Now – Takojšnja intervencija pri odvisnosti od zdravil) in javno spregovorila o svoji lastni odvisnosti od zdravila OxyContin. Organizacija izvaja pritisk na muzeje in druge umetniške ustanove, da bi prekinili svoja sodelovanja z družino Sackler, ki ima v lasti korporacijo Purdue Pharma, eno od ključnih v tragični zgodbi o opioidni krizi.

Tudi zaradi prizadevanj Nan Golding so v zadnjih letih številne galerije in muzeji po vsem svetu – vključno z galerijo Tate, Narodno galerijo portretov, muzejem Viktorije in Alberta ter galerijo Serpentine v Združenem kraljestvu, muzejem Louvre v Parizu ter muzejem Guggenheim in Metropolitanskim muzejem umetnosti v New Yorku – s svojih pročelij in zahvalnih plaket odstranili ime Sackler. Preobrazbo Nan Goldin iz umetnice v aktivistko je pred časom popisal tudi dokumentarec Vsa ta lepota in prelivanje krvi, ki je na lanskem beneškem festivalu osvojil zlatega leva.

Fotografije iz
Fotografije iz "berlinskega obdobja" v karieri Nan Goldin. Foto: EPA
Sorodna novica "Novi pristopi in novi koncepti so pomembni, omogočajo nam videti svet drugače"

Pri ArtReview so zapisali, da je "preplet intimne zasebnosti in javnega aktivizma v delu Nan Goldin vplival na celo generacijo umetnikov ter jih opolnomočil, da so se spopadli s strukturami moči, od muzejev do korporativnih sponzorjev in vlad."

Delo Nan Goldin je "napovedalo številna vprašanja, ki so v današnji kulturi aktualna: iskrena, osebnoizpovedna avtobiografskost, kvirovska identiteta, telesna avtonomija in seveda korporativna etika," je zapisal urednik revije Mark Rappolt.

Na vzpon Nan Goldin po ArtReviewovi lestvici je najbrž vplivala tudi njena pripravljenost, braniti pravico umetnikov, da izrazijo svojo podporo Palestini. "Nisem še doživela srhljivejšega obdobja," je komentirala podpisnica odprtega pisma, ki je pozivalo k osvoboditvi Palestine in prekinitvi bojev. "Ljudje so se znašli na črnih seznamih. Ljudje izgubljajo službe."

Na šestem mestu seznama je vodja 35. grafičnega bienala Ljubljana
Na osmem mestu letošnje prve deseterice je britanski umetnik Steve McQueen, ki je posnel film o tragičnem požaru v stolpnici Grenfell, na tretjem mestu je tajski umetnik Rirkrit Tiravanija, ki s svojim delom spodbuja interakcijo med ljudmi, na drugem pa Nemka Hito Steyerl, znana po svojih videoesejih o globalnem kapitalizmu. V prvi deseterici so med drugim še Simone Leigh, Isaac Julien in na šestem mestu Ibrahim Mahama. Mahama je umetniški vodja 35. grafičnega bienala Ljubljana, ki še do januarja naslednjega leta poteka v naši prestolnici.

Deset najvplivnejših osebnosti v svetu umetnosti po izboru revije ArtReview

1. Nan Goldin
2. Hito Steyerl
3. Rirkrit Tiravanija
4. Simone Leigh
5. Isaac Julien
6. Ibrahim Mahama
7. Theaster Gates
8. Steve McQueen
9. Karrabing Film Collective
10. Cao Fei

Kar 40 od stotih mest na seznamu letos zasedajo umetniki (prvič so v prvi deseterici sami umetniki), za eno petino pa je kuratorjev. Kuratorji so namreč, tako ArtReview, "ključnega pomena pri usmerjanju javnega diskurza v zvezi s pomembnimi temami", kot so okoljska kriza in podnebne spremembe (npr. Lucia Pietroiusti na 65. mestu), kolonialna in postkolonialna zgodovina (Natasha Ginwala na 94. mestu), pravice staroselcev (Candice Hopkins na 46. mestu) in prihodnost novih tehnologij (Legacy Russell na 98. mestu).

Seznam podčrta tudi rast vpliva trgovcev z umetninami in galerij, pa tudi verig sejmov tipa Frieze in Art Basel.

Seznam vsako leto sestavi 40 strokovnjakov z vsega sveta. Lani je bil na prvem mestu indonezijski kolektiv ruangrupa, pred tem pa nezamenljivi žetoni (NFT-ji) in gibanje Black Lives Matter.