Ironija in samorefleksija sta osrednji strategiji v delu Mounire Al Solh. Foto: Damjan Švarc

Mounira Al Solh je ena najvidnejših sodobnih umetnic z Bližnjega vzhoda in pomemben glas mlajše generacije, so zapisali pri UGM.

Bližnjevzhodne revolucije in posledične krize
Uvrščena je bila v več pomembnih razstav, med njimi documenta 14 (2017) ter beneški bienale (2015 in 2007). V dialogu s kustosinjo Simono Vidmar bo avtorica predstavila svojo umetniško prakso in najpomembnejše projekte, v katerih nagovarja bližnjevzhodne revolucije in posledične krize.

V dialogu s kustosinjo Simono Vidmar bo Mounira Al Solh predstavila svojo umetniško prakso in najpomembnejše projekte. Foto: Damjan Švarc

Njej ob bok postavljajo tri prodorne vizualne umetnice, ki v svojih prepoznavnih umetniških praksah obravnavajo teme kolektivnega spomina, politiziranih okolij, gradnje zgodovine in identitete. Njihove umetniške prakse segajo od risbe, slikarstva in vezenja prek instalacij, videa in oblikovanja knjig vse do tetoviranja.

Skozi pogovor bodo razkrili, kako avtorice razvijajo svoja dela v nedokončane naracije, poetični upor, humorne komentarje in formalne eksperimente, kar je lastno njihovim umetniškim praksam, so še sporočili iz UGM-ja. Pogovor bosta povezovala kustosa razstave Simona Vidmar in Jure Kirbiš.

Mounira Al Solh (1978) je odraščala v Libanonu in Siriji, zdaj živi na Nizozemskem in v Libanonu. Umetnica deluje na področjih risbe, slikarstva, vezenja, performativnih praks, videa in videoinstalacij. Ironija in samorefleksija sta osrednji strategiji v njenem delu, ki se posveča temam feminizma, sledi vzorcem mikrozgodovine, je družbeno angažirano ter je lahko politično in eskapistično hkrati. Leta 2009 je bila na Nizozemskem nominirana za nagrado volkskrant, leta 2007 pa je prejela nagrado uriôt na amsterdamski Rijksakademie.

Področja delovanja Tanje Lazetić so fotografija, video, performans, keramika in knjiga umetnika. Foto: Damjan Švarc

Tanja Lažetić (1967) je leta 1994 končala študij arhitekture v Ljubljani. Področja njenega delovanja so fotografija, video, performans, keramika in knjiga umetnika. Med drugim je razstavljala v Moderni galeriji, kjer je na trienalu sodobne umetnosti U3 sodelovala že štirikrat. Leta 2015 je prejela bronasto nagrado na Nanking International Art Festival na Kitajskem, leta 2016 pa Jakopičevo priznanje.

Delo Nike Autor se osredotoča na konstrukcije kolektivnega spomina in politiko spominjanja. Foto: Damjan Švarc

Nika Autor je končala dodiplomski študij na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in doktorirala na Akademiji likovnih umetnosti. Njena praksa je utemeljena predvsem na eksperimentalnih videih in dokumentarnih filmih, filmskih esejih, obzornikih in videoinstalacijah. Njeno delo se osredotoča na konstrukcije kolektivnega spomina in politiko spominjanja. Nika je predstavljala Slovenijo na Beneškem bienalu 2017 in je dobitnica nagrade Found Footage na mednarodnem filmskem festivalu v Rotterdamu 2018.

Nataše Berk kot vsestranske ustvarjalke ne zanima nobena določena zvrst, deluje na domala vseh umetniških področjih. Foto: Damjan Švarc

Nataša Berk (1978) se je po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo vpisala na dunajsko Akademijo za likovne umetnosti, kjer je leta 2005 opravila magisterij. Obiskovala je kuratorski tečaj na SCCA (Zavod za sodobno umetnost) v Ljubljani. Kot vsestranske ustvarjalke je ne zanima nobena določena zvrst, deluje na domala vseh umetniških področjih. Leta je 2009 je razvila projekt "Čajnašop", preko katerega je (nezakonito) prodajala manjše, zabavne in nenavadne umetniške izdelke. V letu 2013 je ustvarila malo galerijo "0.04" in 2015 skupaj z umetnikom Guillamom Stagnarom še manjšo mobilno galerijo "0,02", v kateri dela kot kuratorica in selektorica. Razstavljala je v Osrednji hiši umetnikov (Moskva), na Viennabiennale_010 (Dunaj) in drugje.

Ne glej nazaj, okej? ali umetniško obračanje v preteklost za nov pogled naprej