Hugh Nini je za naslovno podobo razstave izbral svojo najljubšo fotografijo:
Hugh Nini je za naslovno podobo razstave izbral svojo najljubšo fotografijo: "Kakšno daljnovidnost sta premogla, da sta naredila ta napis in se z njim fotografirala 120 let, preden je to postalo resničnost." Foto: Reuters
"Veliko fotografij je bilo v popolnoma nedotaknjenem stanju, po čemer veš, da so bile nekje skrite, morda zataknjene v kako knjigo ali pokopane v predalu." Foto: Reuters

"V glavi se nama zvrti, če pomisliva, kaj se jima je takrat moralo plesti v možganih," pravi Hugh Nini, ki to zelo specifično podskupino portretnih fotografij z možem zbira že dvajset let. Leta 2020 sta izdala monografijo Loving, v kateri sta zbrala stotine priložnostnih in portretnih fotografij, pričevalke o ljubezni med moškimi, ki so bile posnete med sredino 19. in sredino 20. stoletja. Identiteta velike večine fotografirancev, ki se pred objektivom objemajo ali poljubljajo, je izgubljena v času.

Del njune zbirke je zdaj prvič razstavljen tudi javno, in sicer v muzeju Rath v Ženevi, ki je sicer prizorišče priložnostnih razstav Muzeja umetnosti in zgodovine (Musee d'Art et d'Histoire). Razstava bo odprta še do 24. septembra letos.

Začelo se je po naključju
Nini in Treadwell, ki sta po rodu oba iz Teksasa, sta prvo fotografijo moškega para naletela pred tridesetimi leti v Dallasu; fotografije sta tako najprej začela zbirati po bolšjih trgih in družinskih arhivih, pozneje pa tudi po spletu in na dražbah. Ko se je razvedelo, da sta zbiratelja, so jima ljudje začeli tudi sami ponujati fotografije.

Ko je leta 2019 izšla monografija Loving in se izkazala za nepričakovano uspešnico, sta imela zakonca v svoji zbirki že 2700 fotografij. Foto: EPA
Ko je leta 2019 izšla monografija Loving in se izkazala za nepričakovano uspešnico, sta imela zakonca v svoji zbirki že 2700 fotografij. Foto: EPA

"Mislim, da so hoteli imeti nekaj, po čemer bi se lahko spominjali," Treadwell ugiba o fotografiranih možeh, med katerimi je kar nekaj vojakov in mornarjev v uniformah. "Veliko fotografij je bilo v popolnoma nedotaknjenem stanju, po čemer veš, da so bile nekje skrite, morda zataknjene v kako knjigo ali pokopane v predalu." Veliko portretirancev očitno izhaja iz delavskega razreda, kjer je bila homoseksualnost še večji tabu kot v aristokratskih krogih. Včasih so drže parov na slikah tudi dvoumne in se, vsaj v družbenem kontekstu časa, gibljejo v sivem območju med prijateljstvom in partnerstvom.

Nerešljiva uganka avtorstva
Večina fotografij, ki so nastajale v letih, ko so bile istospolne zveze nezakonite in preganjane, prihaja iz ZDA in iz Nemčije. Z izjemo fotografij, ki so nastale v fotografskih kabinah, v nobenem imenu ne poznamo identitete fotografa. "Fotografije so dokaz, da so ti pari, tako kot danes, tudi takrat imeli prijatelje, zaveznike in družinske člane, ki so jih podpirali."