Cilj je ljudem pomagati najti pot iz osamljenosti, ki jo povzroča depresija.

Obiskovalka muzeja MIMA v Bruslju se sprehaja skozi inštalacijo Innerspace, ki je delo belgijskega kolektiva Hell'o. Foto: EPA
Obiskovalka muzeja MIMA v Bruslju se sprehaja skozi inštalacijo Innerspace, ki je delo belgijskega kolektiva Hell'o. Foto: EPA

Pri projektu trenutno sodeluje okoli 20 zdravnikov, med njimi je tudi zdravnik Vincent Lustygier, ki je prepričan, da lahko projekt koristi vsem njegovim bolnikom. Večini od njih se ideja zdi zanimiva, a "nekateri niso želeli sodelovati, ker si ne upajo iti ven in zapustiti znanega okolja", je povedal za nemški portal Deutsche Welle.

Zdravnikov recept ima večjo težo
Sam že desetletja pri obravnavi svojih bolnikov uporablja likovne tečaje in obiske muzejev, vendar pravi, da ima novi pristop več ključnih prednosti. Ena od njih je, da ima za bolnike, ki jim manjka samomotivacije, napisan recept večjo težo kot zgolj priporočilo. Poleg tega lahko muzej na recept obiščejo v družbi še treh ljudi.

"Ljudem, ki živijo sami ali imajo malo denarja, to omogoča občutek ponosa, ker lahko drugim ponudijo nekaj lepega," je še povedal Lustygier in dodal, da so zelo veseli novega projekta.

Utrinek z razstave litovske umetnice Egle Zvirblyte v Bruslju. Foto: EPA
Utrinek z razstave litovske umetnice Egle Zvirblyte v Bruslju. Foto: EPA

"Nimamo česa izgubiti"
Pilotni projekt je zagnala bruseljska podžupanja Delphine Houba, ki je izvedela za podoben projekt v Kanadi in ga je želela preizkusiti doma. Njen namen ni le pomoč vse večjemu številu ljudi z duševnimi boleznimi, temveč tudi podpora zaradi pandemije covida-19 načetemu kulturnemu sektorju, za katerega je pristojna.

"V Belgiji se je število depresij v desetih letih podvojilo, kar je velik porast. Toliko ljudi trpi," je za Deutsche Welle povedala podžupanja. "Nimamo česa izgubiti. Zdravniki nimajo česa izgubiti. Bolniki nimajo česa izgubiti. Za muzeje pa to pomeni le več obiskovalcev. Tako si lahko vsi delimo svojo kulturno dediščino," je dodala.

V enem izmed poročil Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2009 je navedenih več kot 3000 študij, ki dokazujejo pomembno vlogo umetnosti pri preprečevanju bolezni, krepitvi zdravja ter obvladovanju in zdravljenju bolezni v celotnem življenjskem obdobju posameznika.