Korkut se bo na delovišču v Kostanjevici na Krki pridružil pozneje, saj pripravlja umetnino, ki temelji na sestavljanju v naprej pripravljenih kosov hrasta.

Letos so se odločili, da v sklopu Forme vive namesto treh kiparjev ustvarjata dva. Simpozij bo potekal v tem mesecu, ob koncu meseca pa bodo pripravili tudi zaključno predstavitev v okolici Galerije Božidar Jakac razstavljenih novonastalih del.

Tudi letos vidijo v Galeriji Božidar Jakac Formo vivo kot priložnost, da obnovijo in delno rekonstruirajo nekaj kipov, s katerimi so park skulptur Forma viva dopolnili v preteklih letih. Potem ko so lani s sredstvi ministrstva za kulturo konservirali-restavrirali ikonično skulpturo japonskega kiparja Eisaka Tanake Japonski festival iz leta 1961, bodo letos v času Forme vive začeli dela na treh skulpturah. To so Kolo – Antifašistična skulptura britanskega kiparja Iana Waltersa iz leta 1974, Kariatida romunskega kiparja Eugena Ciuce iz leta 1968 ter Brez naslova Bernarda Balla iz leta 1963.

Konservatorsko-restavratorski posegi bodo potekali pod vodstvom akademskega restavratorja Aleša Veneja. Predvidoma naj bi trajal do oktobra prihodnje leto. Hkrati bo potekala še obnova skulpture T-element iz leta 1966, katere spodnji del bo v času simpozija rekonstruirala avtorica Dragica Čadež.

Novost letošnje Forme vive je tudi restavratorska delavnica pod vodstvom akademskega restavratorja Aleša Veneta, ki bo na primeru lesenih kipov iz Parka skulptur Forma viva (Kariatida romunskega kiparja Eugena Ciuce iz leta 1968 ter Brez naslova Bernarda Balla iz leta 1963) udeležencem približala konservatorsko-restavratorske postopke odstranjevanja nečistoč, izdelavo bazena za impregnacijo kosov kipov ter zaščite pred škodljivci in vremenskimi vplivi.

Simpozij z dolgo tradicijo
Forma viva velja za eno najpomembnejših manifestacij v polju vizualne umetnosti v Sloveniji. Od samega začetka je zamišljena kot enotna blagovna znamka državnega pomena, ki je delovala najprej od leta 1961 na dveh deloviščih, v Kostanjevici na Krki in v Seči pri Portorožu, pozneje pa se je razširila še na Ravne na Koroškem in Maribor.