Vrhunec razstave so gotovo dela treh velikih flamskih mojstrov Pietra Bruegla starejšega, Petra Paula Rubensa in Anthonyja Van Dycka. Kot poseben dragulj razstave poudarjajo album drobnih Rubensovih risb, ki vključuje tudi prvo njegovo znano delo, risbo Opat in smrt po lesorezu Hansa Holbeina, ki jo je Rubens naslikal pri komaj 13 letih. A že tedaj Rubens ni povsem sledil Holbeinu, ampak je kljub mladosti v upodobitev vnesel več dinamike.

Vrhunska in skoraj 'boschevska' groteska pa je z motivi izredno bogata Brueglova risba Skušnjava sv. Antona. Nenavadna bitja, med drugim človek v gnezdu visoko na drevesu, nekaj, za kar ne vemo točno, ali je človek ali krogla ali pa nekaj, kar spominja na grozljivo ribo ali kuščarja, ki jo ali ga vlečejo iz vode … To je le droben izsek iz risbe. Mimogrede, motiva se je na velikem, več kot dva metra dolgem triptihu lotil tudi Bosch.

Čas, ko je bilo povpraševanje po umetnosti veliko in denarja tudi
Zanimiv je gotovo tudi politični in ekonomski okvir nastanka teh risb, saj je regija na območju južne Nizozemske tedaj gospodarsko cvetela. Povpraševanje po umetniških delih je bilo veliko; umetnost so kupovali podeželski plemiči, na novo obogateli urbani patriciji, veliko pa je bilo tudi naročil iz vrst cerkvenih redov in različnih cehov. Za uresničitev takšnih del je bilo potrebno pripravljalno delo, torej risba oziroma skica.

V muzeju Ashmolean, ki je bil prvi britanski javni muzej, so razstavili tudi risbe, ki so samostojna umetniška dela. To je eden od treh delov razstave, druga dva pa sta posvečena skicam in kopijam ter pripravljalnim delom za ambicioznejša dela. Ambicija razstave pa je tudi prikazati razvoj risbe pri posameznih avtorjih. Prav tako bi za nekatere risbe lahko rekli, da se približajo botanični risbi, kot je to v primeru Aranžmaja rož v vazi z insekti Jorisa Hoefnagla iz leta 1594.

Razstavljena dela so zelo raznolika, od hitrih skic do precej elaboriranih del. Niso vsa pripravljalna dela služila nastanku slik, na ogled so prav tako skice arhitekture, denimo slavolokov, priprave na nastanek velikih tapiserij ali pa tudi izdelkov umetne obrti, denimo izdelkov iz kovine, ali pa tudi vitražev.

Poznanstva in poti v tujino
Umetniki so večkrat tudi sodelovali med seboj in ena od tem razstave so osebna poznanstva in omrežja. Njihove vezi so v več primerih segale onkraj meja domače dežele. Pot jih je vodila v tujino, kjer so, kot denimo Rubens, ki je bil poleg tega še diplomat, delovali na dvorih.
Na razstavi gre za redko razstavljena dela, saj je risba medij, ki je izrazito občutljiv na svetlobo. Risbe iz zbirke muzeja Ashmolean so bile dopolnjene z deli iz nekaterih drugih ustanov in tudi iz zasebnih zbirk.

Zanimivo je to, da v zadnjih letih risba dobiva večjo veljavo. Medij, ki so ga številni razumeli kot manjvrednega in kot orodje kompleksnejšim medijem, vedno več kuratorjev in umetnostnih zgodovinarjev obravnava kot polnokrven in nemalokrat kompleksen medij.