Na vabilu na razstavo, ki bo odprta od danes do 31. maja, vabi k ogledu umetnikov avtoportret, ki ni tam le zato, da se gledalec takoj zaveda, kdo je naslikal vse te podobe pred njim, ampak da pokaže tudi na eno od posebnosti umetnika, ki je bila lastna tako njegovemu značaju kot slikarski podobi: radost.

"Umetnik je ustvarjal v težkih časih, v medvojnem obdobju ter letih po drugi svetovni vojni. Družbena klima v marsičem ni bila pozitivno nastrojena, a njegova dela nas pogosto presenetijo z veseljem, ki ga začutimo ali prepoznamo na slikah," je v spremnem besedilu k razstavi zapisala Ines Babnik. Kot poseben primer tega omeni serijo slik Počitek na prostem, ki izvira iz Velikega piknika (1924) in predstavlja enega od mejnikov v njegovem slikarstvu. K temu motivu sproščene družbe, ki uživa ob druženju v naravi, se je umetnik vrnil dvajset let pozneje – v letih druge svetovne vojne. V teh delih je mogoče prepoznati umetnikovo nostalgično spominjanje na prijetne mladostne dni in iskanje zavetja v svetu umetniške svobode.

Motivno je postavitev široko zastavljena – na ogled so tako Kosovi reprezentativni portreti, igrive podobe deklet in dečkov, pretanjeno občuteni akti, podobe veselih družb v naravi, pa krajine in cvetlična tihožitja. Ter seveda njegova posebnost: historični motivi.

Takšen je Prihod osvoboditeljev v Ljubljano (Osvoboditev Ljubljane), delo, kakršna pri nas vse do medvojnega časa niso bila razširjena in tudi po tem zelo skromno. Slika večjih dimenzij (142x75 cm) je nastala leta 1957, predstavlja pa veselje množice, ki se je zbrala ob razglasitvi zmage 9. maja 1945 pod Ljubljanskim gradom.

Ljubezen do figure in pastoznega nanosa barve
Z ljudmi napolnjena slika kaže tudi Kosovo ljubezen do figure, ki je vidna predvsem v portretih in aktih. Reprezentativni portreti kažejo na umetnikovo sposobnost ujeti individualnost portretiranca.

"Ko je slikar upodabljal svoje modele je spretno uporabil barvo, ki je gradila sliko in figuro. Barva je bila za Kosa bistvenega pomena in je zanj v slikarskem jeziku predstavljala svojevrstno igro," zapiše Ines Babnik. Kos je barvo nanašal s širokimi potezami čopiča in lopatice, poudarjal je volumen nanosa, s tem pa lesk in plastičnost slike. "Predvsem pa je slikar na ta način ustvarjal (impresionistični) vtis, ki se na določeni razdalji sintetizira v očesu in ustvarja čudovito podobo. Njegove figure so zato žive, polne dinamike in umetniškega zanosa," še preberemo v spremnem besedilu.

Umetnik, ki je vidno zaznamoval slovensko umetnost, je svoje umetniško izražanje gradil na tedaj uveljavljenima slogoma v slikarstvu, realistični potezi in impresionistični izkušnji, z upoštevanjem sodobnih modernizmov. Večkrat nagrajeni umetnik – med drugim je prejel dve Prešernovi nagradi, Red za zasluge za narod I. stopnje – je bil tudi profesor na ljubljanski Akademiji upodabljajočih umetnosti.