V Narodni galeriji bodo nocoj odprli razstavo Umetnost za nove dni. Zbirka Dravske banovine. Postavitev združuje 71 slik, kipov in del na papirju, med drugim dela realistov, vesnanov, impresionistov in umetnikov iz 30. let preteklega stoletja. Med deli je posebej izpostavljena monumentalna kompozicija Gojmirja Antona Kosa, ki v dolžino meri okoli 20 metrov.

Gojmir Anton Kos: Motiv s kmetom na knežjem kamnu, osnutek, 1939.  S pomočjo brata Milka Kosa, profesorja zgodovine na ljubljanski univerzi in avtorja priljubljene knjige o srednjeveških Slovencih, je umetnik proučil pisne vire. Kostume za modele so mu sešili iz starih zaves, obraze je študiral v Ljubljani in še v Selški dolini nad Škofjo Loko, od koder je izhajal njegov oče Franc Kos, prav tako zgodovinar. Ker je bil umetnikov atelje premajhen za eno celo veliko sliko, je slikar platno napel okrog tristranega motovila in slikal le eno stranico naenkrat. Foto: Narodna galerija
Gojmir Anton Kos: Motiv s kmetom na knežjem kamnu, osnutek, 1939. S pomočjo brata Milka Kosa, profesorja zgodovine na ljubljanski univerzi in avtorja priljubljene knjige o srednjeveških Slovencih, je umetnik proučil pisne vire. Kostume za modele so mu sešili iz starih zaves, obraze je študiral v Ljubljani in še v Selški dolini nad Škofjo Loko, od koder je izhajal njegov oče Franc Kos, prav tako zgodovinar. Ker je bil umetnikov atelje premajhen za eno celo veliko sliko, je slikar platno napel okrog tristranega motovila in slikal le eno stranico naenkrat. Foto: Narodna galerija

Manjši umetnostni fond oblasti na Slovenskem je sicer obstajal že pred prvo svetovno vojno ter po njej in služil predvsem za okras vladnih uradov. Kot so zapisali v Narodni galeriji, je banovinska umetnostna zbirka njegova ambicioznejša naslednica.

Zasluge vnetega posameznika
Najbolj jo je razširil ban Marko Natlačen (1886–1942), ki je redno obiskoval odprtja razstav in se pogosto kar sam dogovarjal za odkupe. Če je prekoračil proračun, odmerjen za nakupe umetnin, je sredstva našel drugje. Tako kot njegovi predhodniki je strokovno oporo našel pri članih odbora Narodne galerije in vodjih spomeniškega urada, predvsem pri Francetu Steletu. Umetnine je banovina navadno odkupovala z razstav v Jakopičevem paviljonu, ki ga je v tistem času vodilo Društvo Narodna galerija.

Matija Jama in njegov utrinek zimskega Beograda. Foto: Narodna galerija
Matija Jama in njegov utrinek zimskega Beograda. Foto: Narodna galerija

Od Hinka Smrekarja je odkupila precej del na papirju. Med starimi mojstri modernizma prevladujeta Rihard Jakopič in Matija Jama. Precej Jakopičevih del je iz motivnih serij po prvi svetovni vojni; poleg zavoja Save pri Tacnu in Mednem najdemo še ekspresionistično Sipino. Jama pa je v zbirki med drugim zastopan z Beogradom pozimi.

Sistematičen pristop k zbiranju
Dela umetnikov, dejavnih v 30. letih preteklega stoletja, je banovina odkupovala za svoje urade, za Narodno galerijo in za nastajajočo Moderno galerijo. Zbirka je poskušala biti uravnotežena: v njej je zastopana večina takratnih slovenskih ustvarjalcev in ustvarjalk, poleg ljubljanskih še umetniki iz Štajerske, Primorske, s Tržaškega in iz drugih delov kraljevine.

Hinko Smrekar (1883−1942): Deveta dežela, 1919. Foto: Narodna galerija
Hinko Smrekar (1883−1942): Deveta dežela, 1919. Foto: Narodna galerija
Stane Kregar (1905−1973): Revolucija v Španiji, 1937. Foto: Narodna galerija
Stane Kregar (1905−1973): Revolucija v Španiji, 1937. Foto: Narodna galerija

Kmet in puntar kot narodna junaka
V zbirko je bilo vključenih tudi več monumentalnih platen z zgodovinsko oz. državotvorno tematiko. Namesto plemičev in zmagovitih bitk, tako priljubljenih drugje po Evropi, so domači umetniki na platna prelili zgodbe o starodavnih upornikih – kralj Matjaž, kmečki puntarji, staroslovenski vodje – in o navadnih ljudeh. Posebno mesto je bilo odmerjeno kmetu, ki naj bi skozi stoletja tuje nadvlade ohranjal svoj jezik in kulturo.

Konec 30. let so bili razpisani tudi štirje natečaji za likovne umetnine iz domače zgodovine – vzporedno z velikim natečajem za bansko palačo še trije manjši razpisi v letih 1938, 1939 in 1940. Natečaj za monumentalen cikel slik, ki bi krasil reprezentančni hodnik banske palače, je bil razpisan konec leta 1938 na banovo osebno pobudo, zmagal Gojmir Anton Kos.

Slike in kipi banovinske zbirke so po drugi svetovni vojni prešli ali v muzeje ali pod upravo nove države in njenih ministrstev. Vladno umetnostno zbirko, ki vključuje tudi dela, pridobljena po drugi svetovni vojni, je leta 1986 v trajno last in upravljanje prevzela Narodna galerija. Razstava bo na ogled do 5. januarja 2020.