Risbo vrča, skodelice in časopisa na stolu so našli pod sliko Tihožitje iz leta 1922. Prekrito podobo je pokazala preiskava z rentgenom, ki so jo na sliki opravili, da bi podrobneje proučili gubanje platna in luščenje barve.

Picasso je pogosto po večkrat uporabljal isto platno in preslikaval opuščene risbe. Vendar pa je po besedah raziskovalcev iz Umetniškega inštituta v Chicagu tokratno odkritje neobičajno, saj je slikar prvotno risbo prekril s plastjo bele barve in šele nato začel slikati novo podobo. Tega pa po navadi ni počel.

Kot so zapisali v poročilu, objavljenem v reviji SN Applied Sciences, je umetnik pogosteje slikal neposredno na prvotno kompozicijo in celo dopustil, da je ta vplivala na novo sliko. Datacija na Tihožitju, ki ga je značilno za svoja pozna kubistična dela slikar abstrahiral v sploščene nedoločljive geometrijske forme, pravi, da je bila slika končana 4. februarja 1922.

Prvotno je delo poklonil prijateljici, znameniti zbirateljici, ki je bila tudi pomembno zaslužna za zagon njegove kariere Gertrude Stein. Ta velika mecenka moderne umetnosti je o tem Picassovem obdobju zapisala, da je slikal v živih barvah, "... kubistične forme je vztrajno nadomeščal s ploskvami in linijami, linije pa so postale pomembnejše od vsega drugega. Imele so neodvisno in lastno življenje. Slike ni ustvarjal z objekti, ampak linijami". Slika je bila nato do leta 1949 v zbirki partnerice Gerturde Stein Alice B. Toklas, leta 1953 pa je pristala na Umetniškem inštitutu v Chicagu.

Gre za eno od treh del, ki so nastala v obdobju dveh tednov, in jim je skupna dominirajoča kitara v sredini kompozicije s steklenico in sadjem.

Na podobne najdbe so naleteli tudi pri konservatorskih posegih drugih Picassovih slik. Umetnik je celo sam večkrat namigoval, da bi lahko rentgenska tehnologija nekega dne pod kakšno od njegovih slik odkrila kakšno "izgubljeno" sliko.

Leta 2018 so prav tako z neinvazivno tehnologijo pod starejšo Picassovo sliko našli siko, ki jo je umetnik ustvaril v svoji zgodnejši modri fazi. Gre za delo Sključeni berač iz leta 1902, ki jo je očitno naslikal čez krajino. Kdo je avtor naslikane pokrajine, ne vedo, v vsakem primeru pa je Picasso izkoristil konture krajine, ki so navdihnile njegovo tragično figuro ubogega človeka, ki pa ga je v nasprotju s pokrajino, ki je naslikana horizontalno, postavil pokončno.

Istega leta so pod še eno sliko Picassovega modrega obdobja – delom z naslovom Mati z otrokom ob morju – našli časopisni papir Le Journal (verjetno, da je z njim prekril spodnje plasti, preden se je lotil slikanja) in podobo sedeče ženske ob kozarcu absinta, žanrski motiv iz pariškega mestnega življenja.