Dela Rudija Benétika zaznamujejo najmanjši drobci vsakdana, kot so datljeva jedrca, posušen cvet ali kos starinske tapete, v katerih zmore Benétik odkriti navdih za slike in skulpture, ki jih prežema iskrena otroška igrivost, odprtost duha, začinjeni humorni detajli in vseprisotni joie de vivre. Foto: Galerija Božidarja Jakca/Jaka Babnik
Dela Rudija Benétika zaznamujejo najmanjši drobci vsakdana, kot so datljeva jedrca, posušen cvet ali kos starinske tapete, v katerih zmore Benétik odkriti navdih za slike in skulpture, ki jih prežema iskrena otroška igrivost, odprtost duha, začinjeni humorni detajli in vseprisotni joie de vivre. Foto: Galerija Božidarja Jakca/Jaka Babnik

Razstava slikarskih del koroškega Slovenca Rudija Benétika z naslovom Spontani ambient predstavlja nabor del, nastalih med letoma 1988 in 2023, ki navdih črpajo pri kulturni raznolikosti različnih geografskih prostorov; od avstrijske Koroške do južnoazijskih držav Indije, Nepala in Butana. Umetnik z uporabo tekstila in rastlin v podobe premišljeno kolažira delčke kultur in svojih osebnih spominov na pokrajino in ljudi.

Z večplastnim nalaganjem tankih, prosojnih plasti barv skuša zaobjeti celoten spekter občutij, od erotičnih do poduhovljeno liričnih in meditativnih, so zapisali na strani galerije.

Več jezikov, več pogledov
Kustodinja Kristina T. Simončič je v sporočilu za javnost napisala, da je Rudi Benétik človek, "ki svet zaznava izjemno senzibilno in v nenehnem gibanju". Meni, da so njegova dela tako dinamična in iskriva prav zato, ker njegovo življenje zaznamuje mnogoterost vplivov: avtor namreč živi in ustvarja v dvojezičnem podeželskem okolju Podjune v Avstriji, njegove misli pa tako potekajo v več jezikih hkrati. Njegovo delo zaznamujejo najmanjši drobci vsakdana, kot so datljeva jedrca, posušen cvet ali kos starinske tapete, v katerih zmore Benétik odkriti navdih za slike in skulpture, ki jih prežema iskrena otroška igrivost, odprtost duha, začinjeni humorni detajli in vseprisotni joie de vivre.

Rudi Benétik, Speča deklica, 1995, pobarvana kovina. Foto: Galerija Božidarja Jakca/Jaka Babnik
Rudi Benétik, Speča deklica, 1995, pobarvana kovina. Foto: Galerija Božidarja Jakca/Jaka Babnik

Vsa Benétikova dela so polna intimnih spominskih zapisov, kar iz razstave ustvari nekakšno likovno popotovanje po osebnoizpovednih dnevniških zapisih nemirnega popotnika Marca Pola našega časa. Fascinantne zgodbe, ki nam jih pripoveduje o najbolj vsakdanjih doživljajih ali pa o daljnih deželah in njihovih ljudeh, so obogatene z refleksijami in krhkimi odslikavami sveta. "Lirična lahkotnost Benétikovih del tako gledalca zapelje v ambivalentni svet vizualnih senzacij, ki je prežet s tenkočutnimi občutji pahljače človeških čustev, sanjarjenj in spominov, z eno nogo trdno zasidran tu v fizičnem svetu, z drugo pa potopljen v globinah nezavednega in sanjskega," je še zapisala Simončič.

Lirična lahkotnost Benétikovih del tako gledalca zapelje v ambivalentni svet vizualnih senzacij, ki je prežet s tenkočutnimi občutji pahljače človeških čustev, sanjarjenj in spominov, z eno nogo trdno zasidran tu v fizičnem svetu, z drugo pa potopljen v globinah nezavednega in sanjskega.

Kristina T. Simončič

Navdih najde v drugih kulturah
Rudi Benétik se je rodil 16. februarja 1960 kot prvorojenec od štirih otrok v delavski družini Romane in Franza Benétika v dvojezični vasi Podjuna/Jaunstein na južnem Koroškem v Avstriji. Med letoma 1981 in 1985 je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri Andreju Jemcu, Gustavu Gnamušu in Bogdanu Borčiću. Večkrat se je udeležil Mednarodnih poletnih akademij za likovno umetnost v Salzburgu: leta 1982 se je izobraževal v tehniki jedkanice pri Rudolfu Hradilu, leta 1983 se je učil kiparstva pri Markusu Lüpertzu, leta 1984 pa scenografije Umetnost in oder – tehnologija in igra pri Ottu Piene, Wernerju Ruhnau in Güntherju Schneider-Siemsenu. Benétik išče navdih za svoja dela na številnih študijskih potovanjih v države, kot so Butan, Bosna in Hercegovina, Danska, Egipt, Indija, Nepal, Hrvaška, Sudan, Tunizija, Turčija, ZDA in druge. Njegova dela najdemo v zbirkah priznanih galerij in muzejev po vsej Evropi.

Pogled v postavitev: Rudi Benetik, Spontani ambient. Foto: Galerija Božidarja Jakca/Jaka Babnik
Pogled v postavitev: Rudi Benetik, Spontani ambient. Foto: Galerija Božidarja Jakca/Jaka Babnik

Razstava bo na ogled do 11. februarja 2024.