Postavitev Zlato runo je presek Kulikove umetniške prakse, ki od 90. let do danes dejavno akumulira duh časa, v katerem živimo.

Razstavo odpirajo ob koncu enomesečne umetniške rezidence v sklopu štiriletnega mednarodnega projekta Tvegaj spremembo. Zajema umetnikov opus vse od začetka 90. let do danes, obenem pa predstavlja Kulikova nova dela, nastala v produkciji Kible v času umetnikovega bivanja v Mariboru, in delo Merry-Go-Round, nastalo letos v produkciji Muzeja za sodobno umetnost Vojvodine v Novem Sadu.

Kulik je človek akcije in eksplicitni zagovornik primitivne ekologije in zoofrenije, ki temelji na radikalnem šokiranju gledalca. Njegov namen je opisati to, kar vidi kot krizo sodobne kulture, kot rezultat pretirano sofisticiranega jezika kulture, ki gradi zidove med posamezniki.
Nemara najbolj znan je njegov odmeven performans iz leta 1996 na skupinski razstavi v stockholmski galeriji. Umetnik se je priklenil na verigo, zraven pa postavil napis "pozor, hud pes". Posameznike, ki so napis ignorirali, je napadal in enega izmed teh ugriznil. Spravil pa se je tudi na druga razstavljena umetniška dela in pri tem nekatera delno uničil, kar je razburilo javnost, in performans je postal pravi škandal mednarodnih razsežnosti.

"Nisem ugriznil kar nekoga, ugriznil sem osebo, ki je ignorirala znak 'nevarno' ob mojem pesjaku," je Kulik nekoč upravičil svoj performans. Kulik je bil prepričan, da je bilo to opravičljivo dejanje, saj je bil njegov performans opremljen z opozorilnim napisom, ki ga ljudje zavestno niso hoteli upoštevati. Vse je utemeljil s pojasnilom, da je bil njegov namen skozi jezo psa razkriti svoje občutke tesnobe ob kulturni krizi.

"Upam, da nisem bil preveč patetičen pes," je še dodal tedaj. Razstava naj bi pokazala na tedaj še nepremostljiva nasprotja med Vzhodom in Zahodom, Kulukov performans pa je bil šokanten zlasti za zelo konservativno švedsko javnost, ki se ni mogla sprijazniti z metaforičnim protestnim nastopom ruskega umetnika, pač pa ga je percipirala le kot primer rušenje javnega miru s fizičnim napadom na občinstvo.

Oleg Kulik se je rodil leta 1961 v Ukrajini. Pri svojem ustvarjanju se izraža skozi različne vizualne medije, od performansa, fotografije, filma, slike, kipa do umetniške namestitve. Ob fotografski in videodokumentaciji njegovih glavnih performansov bo v Mariboru predstavljena tudi filmska umetniška produkcija.

Razstava, zasnovana pod okriljem mariborskega društva za sodobno umetnost X-OP, bo na ogled do 7. septembra.