Kot so zapisali ob razstavi, ki je nastala v produkciji SCCA-ja Zavoda za sodobno umetnost - Ljubljana in v koprodukciji ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, je "nekje v prihodnosti, v svetu, ki ne pripada več ljudem, zapuščeno infrastrukturo mest pogoltnila narava. Mah, glive in lišaji se vzpenjajo po ruševinah zapuščenih stanovanjskih, upravnih in nakupovalnih kompleksov".

Razpadajoči zidovi nekdanjih muzejev, arhivskih depojev in knjižnic ne morejo več varovati tega, kar je v njih. Informacije, zapisane v knjigah, na trdih diskih in drugih medijih, z razkrojem fizičnih nosilcev tonejo v pozabo. Kompost iz papirja, lesa in celo kovine skupaj z zahodnim razumevanjem sveta zdaj gnoji zemljo, po kateri se razraščajo novi, nečloveški informacijski sistemi. Gost preplet micelija in rastlinskih korenin je nadomestil globoko zakopane optične kable, ki so nekoč prenašali informacije svetovnega spleta.

Umetnica se podpisuje z umetniškim imenom oz. kraticami knnz. Velja za eno najvidnejših predstavnic mlajše generacije ustvarjalcev na področjih grafitov in vizualizacij. Foto: Mala galerija BS
Umetnica se podpisuje z umetniškim imenom oz. kraticami knnz. Velja za eno najvidnejših predstavnic mlajše generacije ustvarjalcev na področjih grafitov in vizualizacij. Foto: Mala galerija BS

V tem postapokaliptičnem svetu je naključno odkritje škatle z izvodi revij Drift Tengoku in Thrasher pripeljalo do nastanka nove hibridne oblike arhiva in življenja. Revije je našel insektoidni kiborg – gliva-biorobot – v obliki žuželke, ki s svojim micelijskim omrežjem raziskuje, razmešča in predeluje najdene artefakte ter ponovno interpretira nekdanje zemeljsko življenje.

Na podlagi revij, ki so se osredinjale na avtomobilistično kulturo driftanja in skejtersko subkulturo, omenjeni biorobot gradi lasten muzej in ustvarja nova hibridna bitja, ki skrbijo za svoj ekosistem in tvorijo zapleteno zbirko življenjskih oblik, v katerih se prepletata tehnologija in narava. Ta spominja na zbirke prirodoslovnih in umetnostnozgodovinskih muzejev, kiborgov nehierarhični znanstveni pristop pa se močno razlikuje od nekoč uveljavljenih zahodnih raziskovalnih metod, ki so imele kolonialistične in izkoriščevalske korenine.

Dinamične in popačene podobe preteklosti, ki jih ustvarja biorobot, gradijo dioramo mogoče prihodnosti, potenciala polnega sveta brez človeške nadvlade, v katerem vrsta nenavadnih bitij sobiva v harmoničnem ravnovesju, še piše v opisu razstave.