Andy Warhol (1928–1987) velja za eno najpomembnejših in najbolj enigmatičnih osebnosti moderne umetnosti. Svoj umetniški izraz je začel razvijati na začetku 60. let preteklega stoletja pod vplivom francoskega umetnika Marcela Duchampa in dadaistov. Upodabljal je jušne konzerve, medijske zvezde, zgodovinske osebnosti, pogosto pa kar samega sebe. Foto: Reuters
Andy Warhol (1928–1987) velja za eno najpomembnejših in najbolj enigmatičnih osebnosti moderne umetnosti. Svoj umetniški izraz je začel razvijati na začetku 60. let preteklega stoletja pod vplivom francoskega umetnika Marcela Duchampa in dadaistov. Upodabljal je jušne konzerve, medijske zvezde, zgodovinske osebnosti, pogosto pa kar samega sebe. Foto: Reuters

Razstava s preprostim naslovom Andy Warhol, na kateri je zbranih okoli sto del, velikega popumetnika interpretira skozi prizmo seksualnosti, migracij, smrti in religije. Med vrhunci velja izpostaviti le redko posojana dela, kot je portret Debbie Harry iz leta 1980, in eno umetnikovih zadnjih del, deset metrov široko platno z naslovom Šestdeset zadnjih večerij, ki je tokrat prvič na ogled v Veliki Britaniji.

Serija kraljic preobleke (drag queens) in transžensk je nastala po naročilu italijanskega trgovca z umetninami Luciana Anselmina leta 1974. Leto pozneje je bila prvič razstavljena v Ferrari. "Gre za eno Warholovih največjih serij, ki pa je verjetno najmanj znana," je povedal sokustos razstave Fiontan Moran. Direktor galerije in sokustos razstave Gregor Muir teh slik prej ni poznal: "Slišal sem, da obstajajo, in srečal sem se s sedanjimi lastniki slik. Obiskal sem jih in bilo je izjemno doživetje."

Razstava v Tate Modernu bo na ogled od 12. marca do 6. septembra 2020. Foto: Reuters
Razstava v Tate Modernu bo na ogled od 12. marca do 6. septembra 2020. Foto: Reuters

Warhol je na vse upodobljence naletel v newyorškem baru Gilded Grape, njihova prava imena so ostala skrivnost; večino so identificirali šele v zadnjem času. Med njimi so vidne osebnosti, kot je Marsha "Pay It No Mind" Johnson, ki je imela ključno vlogo pri stonewallskih uporih leta 1969 in ki je bila soustanoviteljica organizacije Street Transvestite Action Revolutionaries (STAR).

Po besedah kustosov so portreti nastali v času povečanega zanimanja za fluidnost spolov. Serija je "osupljiv portret skupnosti v New Yorku v času, ko so transspolni ljudje še vedno doživljali veliko krivic in napadov", je povedal Moran.

Za umetnikovo delo je bila ključnega pomena tudi migrantska izkušnja. Warhol se je namreč rodil v Pittsburghu slovaškima izseljencema Ondreju in Juliji Varhola. Po kustosovih besedah je tako Warholova zgodba povezana z vrsto tematik, ki so danes morda bolj kot kdaj koli pod vprašajem.

Delo Šestdeset zadnjih večerij je eno tistih, ki pričajo o tem, kako se je Warhol loteval vere in umrljivosti. Foto: Reuters
Delo Šestdeset zadnjih večerij je eno tistih, ki pričajo o tem, kako se je Warhol loteval vere in umrljivosti. Foto: Reuters

V razstavo so vključena tudi ključna umetnikova dela, kot so Marilynin diptih (1962), Elvis I in II (1963–64) ter Race Riot (1964).