Hergéjevi stripi veljajo za najdražje na svetu, tudi zato, ker se le redko pojavijo na trgu. Foto: EPA
Hergéjevi stripi veljajo za najdražje na svetu, tudi zato, ker se le redko pojavijo na trgu. Foto: EPA

Prva naslovnica za strip o Tintinovh dogodivščinah z naslovom Sinji lotos je tako postala doslej najdražja na dražbi prodana risba belgijskega umetnika Georgea Remija, znanega pod psevdonimom Hergé. Padel je tudi rekord za najdražjo na dražbi prodano izvirno stripovsko risbo.

Herge je risbo iz leta 1936 ustvaril v kombinaciji tuša, gvaša in akvarela za naslovnico petega zvezka Tintinovih dogodivščin. V njem se Tintin odpravi na Kitajsko, ker raziskuje verigo prekupčevalcev z opijem.

Naslovnica, ki ni šla nikoli v tisk
Ker je bila risba zaradi uporabe preveč barv predraga za množični tisk, je Hergé za naslovnico ustvaril še eno različico s črnim zmajem pred rdečim ozadjem, ki je nato šla v tisk. Prvo različico je pa je podaril Jean-Paulu Castermanu, sedemletnemu sinu svojega urednika Louisa Castermana. Risba je bila pospravljena v predalu do leta 1981, ko je Jean-Paul prosil Hergeja, naj jo podpiše.

Risbo so pariški dražbeni hiši Artcurial v prodajo zaupali Jean-Paulovi potomci; zanjo so sprva upali, da bodo iztržili do tri milijone evrov. Risba je bila prodana v zasebno last.

Bi moral darilo res vrniti?
Prodajo je še pred dražbo sicer poskušal preprečiti Nick Rodwell, sedanji mož Hergéjeve vdove Fanny Vlamynck. Za časopis Le Monde je izjavil, da bi Casterman delo moral ponuditi Hergéjevemu muzeju v Bruslju. "Hergéjevo delo pripada njegovi družini, a tudi belgijskemu narodu. Ne pravim, da je Casterman sliko ukradel. Samo vrnil je ni."

Ko so Nemci zasedli Belgijo leta 1939, je Hergé začel izdajati stripe v časopisu Le Soir, ki je bil pod nadzorom nacistov, zaradi česar so ga po osvoboditvi Belgije leta 1944 obtožili kolaboracionizma. Čeprav proti njemu niso vložili obtožnice, se je v naslednjih letih spopadal z očitki o sodelovanju z okupatorjem. Leta 1946 je skupaj z Raymondom Leblancom ustanovil revijo Tintin, kar je pomenilo začetek novega obdobja ustvarjanja. Foto: EPA
Ko so Nemci zasedli Belgijo leta 1939, je Hergé začel izdajati stripe v časopisu Le Soir, ki je bil pod nadzorom nacistov, zaradi česar so ga po osvoboditvi Belgije leta 1944 obtožili kolaboracionizma. Čeprav proti njemu niso vložili obtožnice, se je v naslednjih letih spopadal z očitki o sodelovanju z okupatorjem. Leta 1946 je skupaj z Raymondom Leblancom ustanovil revijo Tintin, kar je pomenilo začetek novega obdobja ustvarjanja. Foto: EPA

Tintin, mladi novinar in neutrudni popotnik, ki se vedno znova zaplete v kakšne težave, se je skupaj z nerazdružljivim psičkom Švrkom prvič pojavil 10. januarja 1929 v mladinski tedenski prilogi konservativnega časnika Le Petit Vingtieme. Šlo je za serijo kratkih zgodb o Tintinu v Sovjetski zvezi, ki je leto pozneje izšla kot prva knjiga stripov tedaj 23-letnega Hergeja.

Izvirne Hergéjeve risbe se na umetniškem trgu redko pojavljajo, ker stripar zaradi uspeha ni bil primoran v njihovo prodajo – jih je pa tu in tam komu podaril. Dosegajo zelo visoke cene; notranjo naslovnico, ki je med letoma 1937 in 1958 krasila stripe o Tintinovih dogodivščinah, so tako leta 2014 na dražbi v Parizu prodali za rekordnih 2,65 milijona evrov.