Ženki akt s klobukom, 1908. Foto: Wikipedia
Ženki akt s klobukom, 1908. Foto: Wikipedia

Sliko so v muzeju, ki spada pod Univerzo v Hajfi, pregledovali v sklopu priprav na razstavo, ki jo Modiglianijevi umetnosti posvečajo v Barnes Collection v Filadelfiji. Razstavo bodo odprli oktobra.

Takšno odkritje v umetnikovem opusu ni kakšna posebnost, saj so na podobne skice pod končanimi slikami strokovnjaki naleteli že v preteklosti. Leta 2018 so denimo pod plastmi ene od slik v londonski Galeriji Tate odkrili do tedaj nepoznani portret.

Ženski akt s klobukom, ki je v Hechtovi muzejski zbirki od leta 1983, je nekoliko drugačno delo, saj je platno z obeh strani poslikano z žensko podobo, ki sta ravno obratno orientirani. Na eni strani je portret Maud Abrantès, ene od slikarjevih muz, na drugi pa dopasna podoba gole ženske s klobukom na glavi.

Muzejski kustos je sicer že pred več kot pred desetletjem pod Abrantèsinim oblačilom zagledal sledi linij, ki bi lahko predstavljale oči. Zdaj je forenzična analiza slike zares potrdila podrisbo, ob tej pa še dve drugi. Strokovnjaki domnevajo, da jih je Modigliani risal eno na drugo.

Slike pod slikami seveda niso posebnost. Slikarji so se tudi ob pomanjkanju slikarskega materiala – kar je vsekakor veljalo za mojstre, ki so na začetku 20. stoletja životarili v Parizu, da bi lahko v tedanjem umetniškem središču sveta razvijali svojo likovno vizijo – pogosto zatekali k takšnemu
Slike pod slikami seveda niso posebnost. Slikarji so se tudi ob pomanjkanju slikarskega materiala – kar je vsekakor veljalo za mojstre, ki so na začetku 20. stoletja životarili v Parizu, da bi lahko v tedanjem umetniškem središču sveta razvijali svojo likovno vizijo – pogosto zatekali k takšnemu "varčevalnemu" pristopu. Foto: EPA
Portret neznanega dekleta iz leta 1917. Tudi pod tem so pred leti odkrili še en ženski portret. Foto: Wikipedia
Portret neznanega dekleta iz leta 1917. Tudi pod tem so pred leti odkrili še en ženski portret. Foto: Wikipedia

Amedeo Modigliani je sicer prihajal iz Livorna, vendar pa svoja najplodovitejša ustvarjalna leta preživel v svetovnem središču takratnega umetniškega dogajanja, v Parizu. Z drugimi umetniki, med katerimi so se številni zapisali med ključne likovnike 20. stoletja, je životaril in trmasto vztrajal na svoji likovni poti. Umrl je leta 1920 za posledicami tuberkuloznega meningitisa, star komaj 35 let. Zaslovel je s svojimi ozkimi ženskimi figurami, akti in portreti z mandljastimi očmi, ki so nastajale tudi pod vplivom afriške in grške umetnosti. Večkratna raba platen je bila pri slikarjih, ki so se komaj prebijali iz dneva v dan, zelo običajna, saj so na ta način varčevali s slikarskim materialom.

Modigliani se je z 22 leti preselil v Pariz. Najprej je živel na Montmartru in nato na Montparnassu. Do leta 1915 se je ukvarjal tudi s kiparstvom, potem pa se je do konca življenja posvetil zgolj slikarstvu.

Živel je težko življenje, zaznamovano z alkoholom in finančnimi težavami. Njegova ljubimka in muza Jeanne Hebuterne je bila v času Modiglianijeve smrti osem mesečev noseča z njunim drugim otrokom, dan po umetnikovi smrti pa skočila z okna v petem nadstropju. Stara je bila komaj 21 let.

Iz tragične usode umetnika, ki je skupaj z ljubljeno Jeanne pokopan na pariškem pokopališču Pere Lachaise, je nastala legenda. Po njegovi smrti so o njegovem življenju in delu napisali devet romanov, gledališko igro ter posneli en dokumentarni in tri igrane filme. Modiglianijeva sestra je posvojila njegovo prvo hčer Jeanne (1918–1984), ki je napisala biografijo o svojem očetu.