Nedavna praksa Răzvana Antona temelji na prehodu iz postopa razvijanja fotografij v medij risbe. Njegova dela nastajajo z uporabo pisarniških pripomočkov, za fotografsko emulzijo denimo uporabi kemični svinčnik, potem pa je izdelek izpostavljen soncu. Dolgotrajen proces razvijanja pretehta nad procesom, ki bi potekal v uredniški pisarni, hkrati pa podobe iz arhiva razkrije kot obrabljeno materialno površino zgodovine. Foto: Răzvan Anton
Nedavna praksa Răzvana Antona temelji na prehodu iz postopa razvijanja fotografij v medij risbe. Njegova dela nastajajo z uporabo pisarniških pripomočkov, za fotografsko emulzijo denimo uporabi kemični svinčnik, potem pa je izdelek izpostavljen soncu. Dolgotrajen proces razvijanja pretehta nad procesom, ki bi potekal v uredniški pisarni, hkrati pa podobe iz arhiva razkrije kot obrabljeno materialno površino zgodovine. Foto: Răzvan Anton
Fotografije, ki jih na ogled postavlja Dénes Miklósi, so prekrite s plastjo spominov. Na umetnikovo pobudo so delavci nanje zapisali svoje komentarje, rezultat pa so podobe, na katerih je viden kontrast med spominom na delovno okolje in fotografskim dokumentom. Foto: Fotografski arhiv Minerva
Fotografije, ki jih na ogled postavlja Dénes Miklósi, so prekrite s plastjo spominov. Na umetnikovo pobudo so delavci nanje zapisali svoje komentarje, rezultat pa so podobe, na katerih je viden kontrast med spominom na delovno okolje in fotografskim dokumentom. Foto: Fotografski arhiv Minerva

V Galeriji Vžigalica je že na ogled razstava z naslovom Dvojni polovični čas. Refleksije delavskega razreda v arhivu Minerva. Razstava s fotografijami in videovsebinami prikazuje podobo delavskega razreda, ki je komentirana in interpretirana skozi sodobna dela romunskih umetnikov.

Razstava povezuje tako kolektivne kot individualne poglede na fotografski arhiv Minerva, ki vsebuje več kot 30.000 fotografij, nastalih med letoma 1960 in 1990, v skupnem fotografskem laboratoriju dveh dnevnih časopisov v romunskem mestu Cluj – romunskega Faclia (Bakla) in madžarskega Igazsag (Resnica).

Arhiv je tudi del zbirke kulturnega združenja Minerva, ki si prizadeva za spodbujanje javnega diskurza na temo javnih arhivov v Romuniji, kar je hkrati povezano z javnim spominom na pretekle režime nekdanjega vzhodnega bloka.

Z digitalizacijo arhiv postane dostopen
Poleg namere o emancipiranju medija fotografije in razvoju arhiva kot orodja za prihodnost sta bila cilj projekta že od vsega začetka tudi razvoj in vzpostavitev digitaliziranega arhiva, ki bi bil na voljo za različne raziskave. Projekt so koordinirali vizualni umetniki, finančno in logistično pa so ga podprle nevladne organizacije.

Kot poudarjajo na spletni strani galerije, je glavna tema razstave prikaz in refleksija delavskega razreda skozi sodobna umetniška dela Denesa Miklosija, Szilarda Miklosa, Razvana Antona, Iulie Toma, Claudiuja Cobilanschija, Csanada Kedvesa, Balinta Bolcsoja ter komplementarno arhivsko gradivo Cornela Rusa in Istvana Fischerja.

"Poleg umetniških del smo vanjo vključili artefakte, ki so nastali ob dolgotrajni pobudi, prek katere smo pripadnikom javnosti, večinoma upokojenim delavcem iz zaprtih tovarn v Cluju, omogočili, da fotografije, na katerih so upodobljeni, postanejo njihova last," so zapisali.
Razstava bo na ogled do 16. maja.

Razstava Dvojni polovični čas – refleksije delavskega razreda