Artemisia Gentileschi, Caritas Romana, olje na platnu, 121 x 147 cm. Foto: AP
Artemisia Gentileschi, Caritas Romana, olje na platnu, 121 x 147 cm. Foto: AP

Gre za sliko, ki jo je pri Artemisii Gentileschi sredi 17. stoletja naročil plemič iz italijanske pokrajine Apulije. Glede na poročilo karabinjerjev so trgovci z umetninami delo domnevno opisali, kot da ga je naslikal zgolj njen privrženec in ne umetnica sama, saj bi na ta način z goljufijo pridobili izvozno dovoljenje italijanskih oblasti, poroča Associated Press (AP).

Policisti na lovu za umetniškimi deli
"Slika je bila tik pred dražbo," je povedal podpolkovnik karabinjerjev Alfio Gullotta za italijansko državno televizijo v Bariju v Italiji, kjer so novinarjem na ogled postavili tudi rešeno in vrnjeno mojstrovino, naslovljeno Caritas Romana (Rimska dobrodelnost). Kazenska preiskava je v zgodnji fazi, so povedali karabinjerji, ki so leta 2020 začeli preiskavo "premikov" te oljne slike.

Artemisia Gentileschi, Avtoportret v podobi alegorije slikarstva, 1638–1639, Kraljeva zbirka. Foto: Wikipedia
Artemisia Gentileschi, Avtoportret v podobi alegorije slikarstva, 1638–1639, Kraljeva zbirka. Foto: Wikipedia

Italijanske oblasti sumijo, da so posredniki, ki so se posluževali posrednika s sedežem v Toskani, načrtovali prodajo slike v tujini in so zato namerno zanemarili predložitev zgodovinske dokumentacije o resničnem izvoru dela. Za umetnine specializirana enota vključuje policiste, ki redno prečesavajo dražbene kataloge in spletne ponudbe ter iščejo opise ali fotografije vseh umetnin ali starin, ki so bile bodisi ukradene bodisi obstaja tveganje, da bodo nezakonito izvožene iz Italije, še piše AP.

Sloves in naročila širom Evrope
Slikarski opus leta 1593 v Rimu rojene Artemisie Gentileschi je raznolik tako po motiviki kot po likovni izvedbi, saj je namreč portretirala aristokrate, slikala tihožitja, alegorije, svetopisemske in zgodovinske prizore. Svojo prvo sliko je ustvarila leta 1610. V rodnem mestu je blestela s caravaggievskim chiaroscurom, v Firencah je svetlobo in barvo obravnavala v toskanski maniri, v Neaplju pa je prevzela slogovne pristope španskih umetnikov.

Ustvarjala je tudi po naročilu nečakov papeža Urbana VIII. in italijanskih plemičev, a njena slava je segla daleč po Evropi, saj so bili med kupci njenih slik tudi francoski kralj Ludvik XIII. in njegov minister kardinal Richelieu, angleški vladar Karel I. in njegov zaupnik vojvoda Buckinghamski, v Španiji pa kralj Filip IV.

Priznana in uveljavljena že v času svojega življenja
Navdihovale so jo biblijske junakinje in vplivne ženske iz zgodovine, kot so Judita, Suzana, Dalila, Betsabeja, Sibila, Katarina Aleksandrijska, Kleopatra … Med številne njene mojstrovine sodita deli Judita obglavlja Holoferna in Estera pred Ahasverjem. Pozirala pa je tudi sama sebi in se upodobila enkrat pred platnom z moškim portretom (kot alegorija slikarstva), drugič z lutnjo. Zanimivo je, da je bila Artemisia Gentileschi že v času svojega življenja priznana in uveljavljena umetnica, saj je bila med drugim prva ženska, ki je bila včlanjena v znamenito florentinsko Accademio del Disegno. Nazadnje je ustvarjala v Neaplju, kjer je leta 1654 tudi umrla.