Dosso Dossi, Enej in Ahat na libijski obali, ok. 1520, zbirka Samuela H. Kressa, Narodna galerija v Washingtonu. Foto: Wikipedia
Dosso Dossi, Enej in Ahat na libijski obali, ok. 1520, zbirka Samuela H. Kressa, Narodna galerija v Washingtonu. Foto: Wikipedia

Slikar Dosso Dossi (ok. 1489–1542) je Enejev friz naslikal za t. i. alabastrno sobo (camerino d’alabastro), zasebne prostore, ki so povezovali Castelle Estense in Palazzo Ducale v Ferrari. Prostor si je kot sobano svoje znamenite umetniške zbirke zamislil ferrarski vojvoda Alfonso I. d’Este. Poleg dela Dossa Dossija, ki je pripadal ferrarski šoli in bil tudi Alfonsov dvorni slikar, so bile v zbirki umetnine samih vidnejših umetnikov tistega časa; med drugim Praznik bogov Giovannija Bellinija iz leta 1514 in nekaj Tizianovih platen, vključno z Bakhom in Ariadno (1519–1523, danes v Narodni galeriji v Londonu).

Dosso Dossi (na sliki je umetnikov avtoportret) je bil od leta 1514 do smrti leta 1542 dvorni umetnik ferarskih vojvod, kateri dvor je slovel kot pomembno umetniško središče svojega časa. Foto: Wikipedia
Dosso Dossi (na sliki je umetnikov avtoportret) je bil od leta 1514 do smrti leta 1542 dvorni umetnik ferarskih vojvod, kateri dvor je slovel kot pomembno umetniško središče svojega časa. Foto: Wikipedia

Enejev friz je nastal okoli leta 1520: Dossi je na desetih platnih upodobil prizore iz Vergilove pesnitve Eneida. Po smrti Alfonsovega vnuka Alfonsa II., ki je umrl leta 1597 brez dediča, je prešla zbirka v last papeške države.

Na ta način je Dossijev friz pristal pri kardinalu Scipioneju Borgheseju, ki si je z delom okrasil svojo vilo v Rimu, kjer danes domuje po dinastiji imenovana galerija. Pozneje je bil Enejev friz prenesen v Španijo.

Po poročanju portala Art Newspaper je Galerija Borghese na enem mestu zbrala pet platen, ki so na ogled na prvi razstavi, posvečeni temu Dossijevemu delu. Razstavo z naslovom Dosso Dossi: Enejev friz odpirajo jutri, na ogled pa bo do 11. julija.

Po besedah kustosinje Marine Minozzi so bile do poznih 90. let 20. stoletja znane lokacije le treh slik, zdaj jih stroka lahko locira sedem. Na rimski razstavi jih bo na ogled pet, in sicer iz madridskega Prada, abudabijske izpostave Louvra, washingtonske Narodne galerije umetnosti in zasebnih zbirk. Manjkata platni iz Narodne galerije Kanade, saj so ocenili, da je delo preveč občutljivo za transport, zaradi "logističnih problemov" pa tudi platno iz Barber Insitute of Fine Arts v Birminghamu.

Gre za dela izjemne izvirnosti, pravi Minozzi. "Vtis dela je še vedno vznemirljiv," pravi.
Kljub napredku v raziskavah ostaja o frizu še vedno veliko odprtih vprašanj. "Umetnostni zgodovinarji še vedno niso prepričanji o zaporedju posameznih prizorov. Še danes nam ostaja o tem čudovitem delu še veliko neznanega," njene besede navaja Art Newspaprer.