Pridobivanje te barve ni enostavno. Pomanjkanje titanovega dioksida, ki je temeljna sestavina približno tretjine umetniških barv, pa ogroža tudi druge barve. Poleg barv pa konservatorjem primanjkujejo robčki za čiščenje slik, poroča Yahoo News.

Nekoč bolj dragocena od zlata, barva ultramarin, je danes tako priljubljena, da se po prodaji barv za umetnike uvršča tik pod belo in črno, še piše Yahoo News. Ultramarin je dobil ime po svojem dolgem potovanju iz Azije, preden je dosegel palete evropskih slikarjev, in izhaja iz latinskega izraza "onkraj morja".

Sorodna novica Barvni odtenek, ki premošča prepad med resničnim svetom in sublimnim

V začetku tega leta so se podjetja z barvami zbala, da bi jim lahko zmanjkalo sintetičnega ultramarina, potem ko je eden od dveh glavnih proizvajalcev v Franciji to barvo prenehal proizvajati, drugi pa je, ker ni mogel slediti posledičnemu povpraševanju, omejil mednarodni izvoz.

Podobno o manku poročajo iz AkzoNobela, proizvajalca hišnih barv s sedežem na Nizozemskem, kjer imajo težave z dobavo 50 od 60 sestavin, potrebnih za izdelavo odtenka modre barve, ki se uporablja v njihovih industrijskih premazih. Golden Artist Colors, podjetje za barve v New Yorku, je ugotovilo, da bi pomanjkanje titanove bele lahko omejilo proizvodnjo mešanih modrih barv, kot sta ftalo svetlo modra in ultramarin.

Pete Cole, predsednik Gamblin Artists Colors v Portlandu, je na vprašanje Yahoo News, kaj bi naredili brez titanove bele barve, odgovoril: "Zemlja bi se nehala vrteti."

En gram naravnega tirskega vijoličastega pigmenta, na primer, potrebuje 55 kilogramov morskih polžev, zato podjetja za barvanje namesto tega naredijo mešan, umeten odtenek. Prav ta kombinacija specifičnih pigmentov in globalne trgovinske mreže dela umetniške barve še posebno ranljive v primeru težav v dobavni verigi.

V ZDA podjetja z barvami opisujejo zadnje leto kot kaos. John Polillo, ki dela za Blick Art Materials, pravi, da v zadnjih štirih desetletjih ni bilo česa takšnega. Med februarsko rekordno nizko temperaturo v Teksasu so se glavne petrokemične tovarne zaprle, kar je povzročilo pomanjkanje smole, plastičnega dodatka, ki se uporablja v barvah. Nato so se podjetja soočila še s pomanjkanjem lanenega olja, za kar so nekateri krivili zdravstveno krizo, ki jo je povzroča pandemija.

"Ljudje ne razmišljajo o tem, da je vse obarvano," pravi Narayan Khandekar, kustos Forbesove zbirke pigmentov v Harvardskih umetniških muzejih, ki obsega več kot 2700 pigmentov. "Bela stena ni samo bela stena, ampak je topla ali hladna bela. Celo avtomobilske pnevmatike – vsaka ima v sebi verjetno šest kilogramov saj, da postane črna namesto mlečno belega lateksa. Povsod se uporabljajo pigmenti, tudi na načine, ki jih jemljemo za samoumevne."

Že pogled na nekatera ključna dela v zgodovini umetnosti razkrije, kako barve in pigmenti delujejo kot tehnologija vida. Monetove bogate rumene sončne zahode in pokrajine so lahko nastale šele po izumu kadmijevo rumene barve v začetku 19. stoletja. Hokusaijev Veliki val ne bi bil mogoč brez takratnega prihoda pruskega modrega črnila na Japonsko. "Izguba dostopa do pigmenta je kot izguba sredstva za vid," poudarja Cole.

Sorodna novica Od modre k rožnati – Picassova prva leta v Parizu

Mnogi znani umetniki so uporabljali to modro barvo. 20-letni Pablo Picasso, ki ga je po prijateljevi smrti zajela depresija, je slovito ustvaril več kot 100 slik v svojem modrem obdobju. Yves Klein je barvo, ki je dobila ime International Klein Blue, uporabljal skoraj izključno, saj je verjel, da je najboljša barva za slikanje praznine.

Nekoč je bilo enostavno pozabiti, da so barve, ki jih doživljamo v umetnosti in v vsakdanjem življenju, pravzaprav fizični izdelki, ki jih je treba oblikovati in od nekje prepeljati. Danes je kriza dobavne verige zajela zanke naše resničnosti in razkrila šive, še poudarjajo pri Yahoo News.