Zgodovinska ladja v Liverpoolu. Foto: Reuters
Zgodovinska ladja v Liverpoolu. Foto: Reuters

"Z globoko žalostjo obveščamo, da je umrl naš ljubljen oče, dedek in prapradedek Carlos Eduardo Cruz-Diez," so v izjavi za javnost zapisali v umetnikovi fundaciji. "Tvoja ljubezen, radost, nauk in barve bodo za vedno ostali v naših srcih," so še dodali.

Cruz-Diez se je rodil leta 1923 v Caracasu, kjer je obiskoval Šolo za lepe umetnosti. Leta 1960 se je preselil v Francijo. Čeprav je večji del življenja prebival v Parizu, je svoj največji pečat pustil v rodni Venezueli. Najbolj znamenite so stenske in talne poslikave v Mednarodnem letališču Simóna Bolívarja v Caracasu.

Prehod za pešce v Los Angelesu. Foto: EPA
Prehod za pešce v Los Angelesu. Foto: EPA

Njegovo delo je vključeno v zbirke najpomembnejših muzejev moderne in sodobne umetnosti na svetu – od newyorške MoMe do londonske Tate Modern. V Los Angelesu se obiskovalec do Broadovega muzeja sprehodi po njegovem prehodu za pešce – običajno črno-belo zebro je umetnik nadomestil z geometričnim vzorcem zelene, oranžne, modre in bele barve.

V Liverpoolu je v črtast kamuflažni vzorec obdal staro vojno ladjo. Prošnjo iz Liverpoola, ali bi bil pripravljen opraviti to monumentalno delo, je prejel, ko je imel 90 let.
V svojih abstraktnih delih je z igro barv in črt ustvarjal optični vtis vrtoglavega migetanja, ki se spreminja glede na premik gledalca pred umetniškim delom. Sam je dejal, da se njegova umetnost "nenehno spreminja, saj se nenehno spreminja svetloba."

Cruz-Diez je bil med umetnik, s čigar deli je kinetična umetnost leta 1955 v pariški Galeriji Denise René dobila svojo prvo veliko razstavo. Poleg Cruz-Dieza so bila pod naslovom Le Mouvement (Gibanje) razstavljena še dela Alexandra Calderja, Marcela Duchampa, Roberta Jacobsena, Jesúsa Rafaela Sota, Jeana Tinguelyja in Victorja Vasarelyja.

Svetlobna instalacija Kromatična saturacija v Umetnostnem centru v Santiago. Foto: EPA
Svetlobna instalacija Kromatična saturacija v Umetnostnem centru v Santiago. Foto: EPA

Čeprav se je redko izrekal o viharnem političnem položaju svoje dežele, je pred nedavnim izrazil obžalovanje, da je tako velik del življenja preživel v tujini. "Obžalujem, da nisem svojega umetniškega življenja razvijal v domači deželi, obdan s svojimi ljudmi," je leta 2014 povedal v pogovoru za venezuelski časopis El Nacional.