Z razstave švicarskega umetnika H. R. Gigerja, ki se je ukvarjala z umetnostjo biomehanike. Foto: EPA
Z razstave švicarskega umetnika H. R. Gigerja, ki se je ukvarjala z umetnostjo biomehanike. Foto: EPA

Ob prenovi se predstavljajo z novimi razstavami, laboratoriji in izobraževalnimi formati. Naložba v novi muzej je vredna štiri milijone evrov, od tega je 2,5 milijona prispevalo mesto Linz, 1,5 milijona Ars Electronica.

"Na novo smo zasnovali vse razstave, celotno nadstropje spremenili v laboratorij ter na novo oblikovali tudi vodstvo, delavnice in programe za šole," je povedal umetniški direktor Ars Electronice Gerfried Stocker.

Umetna inteligenca doživlja revolucijo
Prenovljeni Center Ars Electronica ponuja interaktivne scenarije, umetniška dela, znanstvene raziskovalne projekte, informacijske postaje, delavnice in laboratorije, ki vsi raziskujejo razvoj na področjih umetne inteligence, nevroznanosti, nevrobionike, robotike, protetike, avtonomne mobilnosti, genskega inženiringa in biotehnologije.

Poudarek ostaja raziskovanje umetne inteligence. Ta po Stockerjevih besedah "trenutno doživlja revolucijo in ne gre podcenjevati njenega pomena za naša življenja". Kot je še povedal, bodo sodobne aplikacije, kot je strojno učenje, prešle v vsakodnevno uporabo, kar bo pripeljalo do bistvenih sprememb.

Po njegovih besedah nikjer drugje ni mogoče dobiti tako izčrpnega vpogleda na področje umetne inteligence kot v Centru Ars Electronica. Razstava z naslovom Razumevanje umetne inteligence prikaže, kako so strukturirane nevronske mreže, v novem studiu za strojno učenje pa lahko vsakdo eksperimentira s praktično uporabo umetne inteligence.

Svet, v katerem nismo več edini protagonisti
Nov je tudi sam koncept, ki so ga poimenovali Kompas – upravljanje prihodnosti. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je zgodovina človeštva neločljivo povezana s tehnologijo. Zadnje poglavje v njej zaznamuje digitalna revolucija, ki je eksponentno pospešila razvoj novih tehnologij in rezultat je v vsakem primeru izjemen. "Ustvarili smo svet, ki ga sestavljata realni in virtualni prostor, ki se brez težav stapljata in neizogibno prekrivata. Svet, v katerem nismo več edini protagonisti. Začenši s proizvodnimi linijami v naših tovarnah, si vedno več tega sveta delimo z vedno bolj inteligentnimi sistemi, ki jih je zasnoval človek," je povedal Stocker.

"Zdaj, ko smo stroje naučili, da s senzorji vidijo, slišijo in občutijo, nevronske mreže uporabljamo za digitaliziranje procesa razmišljanja in sprejemanja odločitev," je povedal Stocker. Dodal je: "Ne glede na to, kako inteligentni bodo nekoč ti stroji in programi, bomo vedno mi tisti, ki se bomo odločili, ali so pravzaprav vzrok ali del rešitve naših težav." Da da videli čim dlje, potrebujemo teleskop. Pri sprejemanju, v katero smer potovati, pa potrebujemo kompas, še piše v sporočilu za javnost.

Prenovljeni Center Ars Electronica so uradno odprli v ponedeljek, program ob odprtju pa bo trajal več tednov. Pester program dogodkov je napovedan za konec tedna, drugi otvoritveni dogodek pa bo 24. junija, ko bodo odprli še tri nove razstave.

Kriza srednjih let digitalne revolucije
Znana pa je tudi že tema letošnjega festivala Ars Electronica, ki bo potekal od 5. do 9. septembra: Out of the Box – The Midlife Crisis of the Digital Revolution (Razmišljanje izven ustaljenih okvirjev – Kriza srednjih let digitalne revolucije).