Foto: Bernard Silberstein
Foto: Bernard Silberstein

"Dolgo smo čakali na to," je v sredo povedal Pavel Granados, direktor Fonoteke v prestolnici Ciudad de Mexico, saj je bil glas Fride Kahlo velika skrivnost za generacije, ki so prišle po njeni smrti.

Gostja radijske oddaje?
Na posnetku je radijska oddaja, v kateri je Kahlova opisovala svojega moža Diega Rivero kot "velikega otroka, ogromnega, s prijaznim obrazom in žalostnim pogledom", poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Prispevek bi bil lahko posnet leta 1953 ali 1954, vendar je bil najverjetneje predvajan šele po smrti Fride Kahlo v letu 1954, potem ko je 13. julija umrla zaradi pljučne embolije.

Po odlomku, v katerem je mogoče slišati govor slikarke Fride Kahlo, se oglasi moderator z besedami: "Ta glas, ki ga ni več, vendar ostaja le še v trajnosti njenih besed, glas Fride Kahlo nas je popeljal v slikarjevo oddaljeno otroštvo."

Posnetek so odkrili med 146 tisoč prispevki, ki jih je radijska postaja Televisa predala fonoteki za digitalizacijo in evalvacijo. Posnetek bodo še natančneje preučili, da bi se lahko dokončno potrdilo, ali je to res slikarkin glas.

Na posnetku radijske oddaje slikarka govori o svojem možu Diegu Riveri. Foto: Wikipedia Commons
Na posnetku radijske oddaje slikarka govori o svojem možu Diegu Riveri. Foto: Wikipedia Commons

Nesreča, Diego in neuresničeno materinstvo
Frida Kahlo se je rodila leta 1907, njeno življenje in delo pa so med drugim močno zaznamovali nesreča z avtobusom v mladosti, viharni zakon z Diegom Rivero in neuresničena želja po materinstvu. V zgodovino se je vtisnila s svojimi avtoportreti in z uporabo intenzivnih, živahnih barv.

Njeno delo odraža njeno življenje, hkrati je njena umetnost spojena z zgodovino in duhom Mehike v času njenega življenja. V njej se namreč odražajo družbene in kulturne spremembe, ki so vodile k mehiški revoluciji.

Upodabljanje svoje resničnosti, nikoli sanj
Slikarka, ki je postala prava ikona v poznih 70. letih preteklega stoletja in velja za nacionalni simbol v Mehiki, je za seboj pustila najmanj 140 slik ter na ducate risb in študij.

Njene slike, 55 med njimi je avtoportretov, pogosto vsebujejo simbolne upodobitve telesnih in duševnih ran. Kot je dejala, nikoli ni slikala sanj, slikala je svojo resničnost.