Artemisia Gentileschi je delo, za katerega številni menijo, da je avtoportret, naslikala leta 1616 za strop galerije v Hiši Buonarroti (Casa Buonarroti) v Firencah in je bilo pozneje delno preslikano.

Artemisia Gentileschi, Allegoria dell'Inclinazione, 1616. Foto: Wikipedia
Artemisia Gentileschi, Allegoria dell'Inclinazione, 1616. Foto: Wikipedia

Alegorija nagnjenja po naročilu
Na platnu je upodobljena na oblaku sedeča gola ženska, ki predstavlja ustvarjalno nadarjenost in zagon. Slikarka je to delo ustvarila po naročilu Michelangelovega pranečaka, ki je dom svojega slavnega prednika spremenil v razkošno rezidenco in muzej v počastitev njegovega genija, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Slikarka, ki je v času življenja dosegla slavo in imela pomembne mecene, je bila zaradi svojega izjemnega znanja plačana trikrat več kot njeni moški kolegi. Delo je naslikala kmalu po tem, ko je iz Rima, kjer jo je pri 17 letih posilil slikar Agostino Tassi, ki ga je njen oče najel kot učitelja, prišla v Firence.

Puritanski pogled 70 let pozneje
Okoli leta 1680 pa je enega od naslednjih potomcev po puritansko zaskrbelo, da bi golota lahko negativno vplivala na njegovo ženo in otroke, zato je najel slavnega toskanskega umetnika Baldassareja Franceschinija, znanega pod imenom Il Volterrano, da je upodobitev ponekod preslikal. Prsi gole ženske tako prekriva tančica, stegna pa težja draperija.

A restavratorji zdaj menijo, da bi bilo pretvegano odstraniti tančico in draperijo, diagnostične raziskave pa so omogočile vpogled v izvorni akt, kot si ga je zamislila slikarka. Kot je za AFP povedala konservatorka Elizabeth Wicks, ki vodi ekipo restavratorjev, so sliko "z vsemi možnimi diagnostičnimi tehnikami obrnili naokoli kot rokavico, da bi razumeli, kako je bila zasnovana in naslikana", zanima pa jih tudi, kaj se je z njo dogajalo pozneje.

Zaradi izpostavljenosti dimu in tudi zaradi laka, ki je bil dodan v 60. letih preteklega stoletja, je koža figure postala oranžno zagorela, nekdaj bleščeče modro nebo pa je dobilo prejkone bolni sivozeleni odtenek.

Allegoria dell'Inclinazione je bila ena od 15 slik, naročenih za strop v galeriji te firenške palače. Foto: AP
Allegoria dell'Inclinazione je bila ena od 15 slik, naročenih za strop v galeriji te firenške palače. Foto: AP

Kako poteka restavriranje?
Restavratorji so začeli sliko čistiti na robovih, prihodnji mesec se bodo posvetili hrbtni strani platna. Po skrbno nadzorovanem raztezanju bodo z dodajanjem ustreznih smol okrepili vlakna in utrdili barvno plast. Rentgenski posnetki in druge metode so sicer razkrili ne le ženski akt, temveč tudi spremembe na očeh in rokah, ki jih je izvedla že Artemisia Gentileschi sama.

Artemisia Gentileschi, Avtoportret v podobi alegorije slikarstva, 1638–1639, Kraljeva zbirka. Foto: Wikipedia
Artemisia Gentileschi, Avtoportret v podobi alegorije slikarstva, 1638–1639, Kraljeva zbirka. Foto: Wikipedia

Po pisanju AFP-ja bo slika septembra na ogled na razstavi, nato jo bodo namestili nazaj na strop palače. Obiskovalci se bodo na razstavi prek digitalnih podob seznanili z različnimi plastmi slike, spoznali pa bodo tudi sodobne metode, s pomočjo katerih so jih odkrili.

Posiljevalca rešile vezi s papežem
Artemisia Gentileschi se je rodila leta 1593 v Rimu. Njen oče je bil slikar Orazio Gentileschi, kar ji je v renesančni Evropi omogočilo, da se je lahko tudi sama posvetila slikarstvu. Po tem, ko jo je posilil slikar Agostino Tassi, je njen oče šel na sodišče. Na procesu je več ljudi pričalo proti Tassiju, tudi umetnica sama. A sodišče ga je oprostilo, saj ga je ščitil papež, ki je pri Tassiju naročil freske.

"Koga drugega bi takšna izkušnja zlomila, ampak Artemisia se je vrnila. Odšla je v Firence. Prejela je sijajno naročilo slike gole figure za strop Hiše Buonarroti. Mislim, da je ljudem pokazala: 'Poglejte, kaj znam'," je poudarila vodja restavratorskih del Elizabeth Wick. In res je v Firencah na novo začela življenje in kariero pod pokroviteljstvom velikega vojvode toskanskega. Delovala je še v Pratu in Benetkah, nato med letoma 1620 in 1630 znova v rodnem mestu in nazadnje v Neaplju, kjer je umrla leta 1654.