"V središču Frankovih podob so ljudje, v čigar pojavnostih je odtisnjena travma nemoči, izgube, odrinjenosti in domotožja." Foto: Jošt Franko

Razstava je naslovljena Odkud znam. Ljubim vas. Neznam, šta je bilo. V slovenskem prevodu Kako naj vem. Ljubim vas. Ne vem, kaj se je zgodilo.

Na ogled je na spletni in Facebookovi strani Cankarjevega doma ter na kanalu YouTube Cankarjevega doma.

Jošt Franko (1993) je v dokumentarni in avtorski fotografiji dejaven že vrsto let, in to tako v domačem kot mednarodnem prostoru. Njegova dela se dotikajo perečih in večplastnih družbenih pojavov v njegovi neposredni in bližnji okolici, v zadnjem času zlasti neposrednih in daljnosežnih posledic državljanske vojne v Bosni in Hercegovini ter usod notranje razseljenih oseb.

Izogne se spektakelskim vizualnim pristopom
Franko se pri svojem predstavljanju tem zavestno izogne spektakelskim vizualnim pristopom in poenostavitvam političnih diskurzov, temveč si prizadeva omenjene teme prikazati večplastno in kompleksno, v skladu z dejanskim stanjem na terenu in z različnimi pogledi, so zapisali v CD-ju.

Zavestno se obrača v subtilno in kompleksno obravnavo družbenih pojavov, kot je vojna z njenimi daljnosežnimi posledicami, ob razstavi razmišlja kustos razstave Miha Colner.

Franko se posveča (pre)hitro pozabljenim zgodbam o posledicah krvave državljanske vojne v Bosni in Hercegovini, ki se je končala leta 1996, vendar njene posledice še vedno trajajo in vztrajajo na različnih ravneh vsakdanjega življenja številnih ljudi. Foto: Jošt Franko
Franko se posveča (pre)hitro pozabljenim zgodbam o posledicah krvave državljanske vojne v Bosni in Hercegovini, ki se je končala leta 1996, vendar njene posledice še vedno trajajo in vztrajajo na različnih ravneh vsakdanjega življenja številnih ljudi. Foto: Jošt Franko

Franko se po Colnerjevih besedah zateka v popolno vizualno redukcijo in se s tem izogne šablonskim načelom reprezentacije bede.

"Le kako naj fotograf, filmar ali umetnik upodobi usodo ljudi, ki jih je najprej prizadela uničujoča vojna ter jim odvzela njihovo domovanje in premoženje, nato pa so jim procesi brutalne tranzicije v neoliberalno družbo odvzeli možnost vzpostavitve temeljev za človeka dostojno življenje?" se sprašuje kustos. Odgovarja, da Franko fragmente njihovih zgodb uporabi v gradnji lapidarne pripovedi, s katero skuša seči h gledalcu, vendar ne z namenom pomilovanja usod in nesreč ljudi iz oddaljenih krajev, ampak predvsem z namenom spodbujanja razmisleka o dolgotrajnosti posledic radikalnih dejanj, ki vodijo v vojno. "Vse to se lahko zgodi – in se je že zgodilo – kjer koli."

Razstava bo na ogled do 31. januarja 2021.