Turizem in potovanja kot prosti čas sta se v 20. stoletju iz kulture elite razvila v množični pojav. Strokovnjaki za turizem, sociologi in ideologi prostega časa so v času nekdanje Jugoslavije nasprotovali popolnemu počitku, ki je temeljil na spanju in sončenju. Ideje o rekreacijskem turizmu, preventivnem počitku in aktivno programiranih počitnicah (aktivni programirani odmor, APO) so po besedah Musovika prišle v ospredje na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja.

"Dopoldnevi so bili zasedeni z obveznim prilagojenim fitnesom v telovadnici, popoldnevi pa z brezplačnimi športnimi dejavnostmi. Od delavcev se je pričakovalo, da se bodo po dopustu fizično bolje počutili in imeli pozitiven odnos do svojega zdravja," opisujejo ob razstavi, ki jo odpirajo danes v Razstavišču Vetrinjski v Mariboru.

Projekt se loteva primerjalne analize prostega časa v socialistični Jugoslaviji, pri čemer dokumentira ostanke materialne kulture aktivnega počitnikovanja, v tem primeru dva zelo podobna rekreacijska objekta – igrišča za minigolf, na dveh lokacijah, to sta Ohridsko jezero v Severni Makedoniji in obrežje reke Drave v Bresternici pri Mariboru, so opisali projekt pri SobaZaGosteMaribor. Obe miniaturni igrišči za golf imata zelo podobno kiparsko in skoraj arheološko kakovost, ob tem opozarjajo.

"Namen projekta je raziskati družbeno zgodovino turizma in prostega časa po drugi svetovni vojni v Jugoslaviji ter spreminjajoče se družbene prakse, povezane z urbanizacijo, potrošnjo in potrošništvom." Obenem pa tudi raziskati turizem in prosti čas kot politični projekt, katerega cilj je bil izboljšati življenjski standard ter oblikovati specifičen način življenja in identiteto, z dokumentiranjem ostankov materialne kulture aktivnega počitnikovanja – športnih in rekreacijskih objektov, so zapisali.

"Z vidika družboslovnih raziskav je zanimivo opozoriti na kontrastni družbeni status igre (pravega) golfa (visok družbeni status, športna igra elite) in igre minigolfa (nižji družbeni status, zabavna igra za množice, za delavski razred). Zdi se, da v Jugoslaviji nihče ni igral golfa, prav tako ni bilo golfskih objektov – igrišč in klubov. Šele po razpadu Jugoslavije se je golf pojavil kot šport v razvoju," opisuje umetnik, ki je postavitev ustvaril pod okriljem projekta SobaZaGosteMaribor, umetniške rezidence zavoda Pekarna Magdalenske mreže.

Oliver Musovik (1971) je diplomiral na Fakulteti za likovno umetnost v Skopju in tam tudi magistriral. Samostojno je razstavljal v Severni Makedoniji, Švici, Sloveniji, Srbiji, Avstraliji in Črni gori. Njegova dela so del več javnih zbirk, tudi v ljubljanski Moderni galeriji in v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova.

Njegova dela so bila objavljena v umetniških revijah in knjigah. Je soustanovitelj in soustvarjalec galerije Press to Exit v Skopju v obdobju 2002 do 2004. Od leta 2013 do konca leta 2015 je bil član svobodnega umetniškega kolektiva Kooperacija iz Skopja. Dela kot mentor v projektu za umetnost in civilni aktivizem pri Centru za balkansko sodelovanje LOJA.

Razstava Aktivne programirane počitnice: Mini golf bo na ogled do 20. januarja prihodnje leto.