Monumentalna slika je bila nazadnje restavrirana leta 1975. Z nožem jo je namreč napadel neki nizozemski učitelj. Foto: AP
Monumentalna slika je bila nazadnje restavrirana leta 1975. Z nožem jo je namreč napadel neki nizozemski učitelj. Foto: AP

Sveže natisnjeni robovi zdaj visijo tik ob sliki iz leta 1642, ki ima častno mesto v osrednji galeriji Rijksmuseuma. Dodatek k sliki "podre" sredinsko, uravnoteženo kompozicijo naslikanega prizora, kar je točno to, kar je uporniški mojster zlate dobe prvotno skušal doseči. "Zdaj lahko slika diha," je zadovoljno komentiral direktor muzeja Taco Dibbits.

"Rembrandt nikoli ne naredi tega, kar pričakuješ od njega"
Na "obrezani" sliki, kot smo jo poznali do zdaj, sta osrednji figuri Frans Banninck Cocq in Willem van Ruytenburch. Zdaj, ko so v muzeju delu dodali več roba, sta vojaka pristala veliko bolj na levi. "Slika s tem dobi čisto drugačno dinamiko," ugotavlja Dibbits. "Naučila nas je, da Rembrandt nikoli ne naredi tega, kar pričakuješ od njega."

Umetnostni zgodovinarji so od nekdaj vedeli, da je bila Nočna straža prvotno še malo večja, kot je zdaj. Vzporedno z izvirnikom je namreč nastala tudi veliko manjša kopija, ki jo je naslikal Gerrit Lundens.

Slika iz leta 1642 je bila naročena za eno izmed amsterdamskih milic in nosi izvirni naslov Druščina Fransa Banninga Cocqa in Willema van Ruytenburcha. Oba protagonista sta (bila?) osrednji figuri na sliki – z dodanim robom, ki ga vidite na fotografiji, pa sta izgubila osrednji položaj. Foto: AP
Slika iz leta 1642 je bila naročena za eno izmed amsterdamskih milic in nosi izvirni naslov Druščina Fransa Banninga Cocqa in Willema van Ruytenburcha. Oba protagonista sta (bila?) osrednji figuri na sliki – z dodanim robom, ki ga vidite na fotografiji, pa sta izgubila osrednji položaj. Foto: AP
Digitalni tisk je bil del večjega restavratorsko-raziskovalnega projekta z naslovom Operacija Nočna straža, začela se je pred skoraj dvema letoma, malo pred začetkom pandemije. Foto: AP
Digitalni tisk je bil del večjega restavratorsko-raziskovalnega projekta z naslovom Operacija Nočna straža, začela se je pred skoraj dvema letoma, malo pred začetkom pandemije. Foto: AP

Računalnik zna posnemati Rembrandta
Restavratorji in raziskovalci so platno skoraj dve leti preučevali s pomočjo rentgena, optičnih čitalnikov in digitalne fotografije. Tudi na podlagi informacij, ki so jih razbrali z Ludensove kopije, so na koncu lahko natisnili manjkajoči trak.

"S pomočjo umetne inteligence oz. nevralne mreže smo posneli neverjetno natančno fotografijo in računalnik naučili, kakšne barve je Rembrandt uporabil na Nočni straži in kakšne so bile njegove poteze s čopičem," je poenostavil Dibbits. Stroj jim je tudi pomagal "odmisliti" izkrivljeno perspektivo, ki se je prikradla na Ludensovo kopijo – Ludens je namreč sedel v kotu in od strani opazoval Rembrandta pri delu.

Namesto da bi poiskali večjo steno, so obrezali sliko
Razlog, zakaj je bil skupinski portret amsterdamske civilne vojske kmalu po nastanku obrezan, je bil pragmatične narave: ko so jo selili v amsterdamsko mestno hišo, se je izkazalo, da je prevelika za steno, kamor so jo nameravali obesiti. Težavo so rešili s škarjami in slika je dobila dimenzije, ki smo jih nato poznali dolga stoletja. Kaj se je zgodilo z odrezanima kosoma platna, še do danes ni znano.

Slika, kot jo poznamo danes, je znotraj črtkanega roba; na levi sta odpadli kar dve osebi. Foto: AP
Slika, kot jo poznamo danes, je znotraj črtkanega roba; na levi sta odpadli kar dve osebi. Foto: AP

Digitalni tisk je bil del večjega restavratorsko-raziskovalnega projekta z naslovom Operacija Nočna straža, začela se je pred skoraj dvema letoma, malo pred začetkom pandemije.

Leta 1975 je sliko z nožem napadel brezposelni nizozemski učitelj. Tedaj so jo obsežneje restavrirali, a so sledovi vandalizma deloma vidni še danes. Leta 1990 je sliko neki moški popršil s kislino. Pred kratkim pa se je pojavila nova težava – strokovnjaki so na delih slike opazili bele sence, razlog zanje še raziskujejo.