Študent Noh Huyn-soo je po zaužitju banane povedal lokalnim medijem, da dojema umetnino Maurizia Cattelana kot upor proti določeni oblasti, in dodal:
Študent Noh Huyn-soo je po zaužitju banane povedal lokalnim medijem, da dojema umetnino Maurizia Cattelana kot upor proti določeni oblasti, in dodal: "Lahko bi se zgodil nov upor proti uporu." Foto: YouTube

Umetnina, ki jo je italijanski umetnik Maurizio Cattelan naslovil Komik, je del razstave njegovih del v umetnostnem muzeju Leeum v Seulu. Zaslovela je decembra 2019, ko je banano s stene mednarodne galerije Perrotin v okviru največjega sejma umetnin Art Basel v Miamiju v ZDA odlepil in pojedel umetniški aktivist David Datuna.

Sorodna novica Aktivistično zaužitje več kot 100.000 evrov vredne umetnine

"Banana je ideja"
Prvotno banano so hitro nadomestili z novo in kot je za časopis Miami Herald pojasnil predstavnik galerije, Datuna "ni uničil umetnine. Banana je ideja." Kupec z nakupom Komika prejme namreč le certifikat o avtentičnosti in pridobi pravico do ideje, kar pomeni, da je banano mogoče zamenjati.

Študentu ne bo treba plačati odškodnine
V tokratnem "seulskem incidentu" je banano pojedel južnokorejski študent Noh Huyn-soo in olupek nato prilepil nazaj na steno. Muzejsko osebje je pozneje na isto mesto pritrdilo novo banano, poročajo tamkajšnji mediji po pisanju BBC-ja. Incident, ki je trajal nekaj več kot minuto, je posnel študentov prijatelj. V muzeju se za zdaj niso odzvali na BBC-jevo nadaljnje poizvedovanje, a so sporočili za medije, da ne bodo zahtevali odškodnine od študenta. Razstavljeno banano naj bi tudi zamenjali na vsake dva ali tri dni, kakor tudi določajo umetnikova navodila.

Poškodovanje umetniškega dela kot umetniško delo?
Na videoposnetkih, objavljenih na spletu, je mogoče slišati, kako nekdo vzklika "oprostite", medtem ko Noh jemlje banano s stene – a se na opozorila ne odzove in začne jesti sadež, v prostoru pa zavlada tišina. Nato prilepi olupek nazaj na steno in za trenutek pozira, preden odide. Tamkajšnjim medijem je pozneje povedal, da vidi Cattelanovo delo kot upor proti določeni oblasti. "Lahko bi se zgodil nov upor proti uporu. Poškodovanje umetniškega dela bi lahko razumeli tudi kot umetniško delo, mislil sem, da bi bilo zanimivo ... Ali ni prilepljeno tam, da bi ga pojedli?" je za KBS izjavil študent narodne univerze v Seulu.

"Sploh ni težave," pa se je glasil Cattelanov ležerni odziv na seulski dogodek. Sicer je to njegovo razvpito delo že ob prvi predstavitvi javnosti spodbudilo burno razpravo o svojem ontološkem statusu. Ali gre za banano? Umetnost? Ali simbol zavajanja umetniškega trga? Iz galerije Perrotin, ki je Komika takrat predstavila na miamijskem sejmu, delo "ponuja vpogled v to, kako pripisujemo vrednost in kakšne predmete cenimo".

Maurizio Cattelan. Foto: EPA
Maurizio Cattelan. Foto: EPA

"Disruptiven" pristop umetnosti
V Padovi leta 1960 rojeni Maurizio Cattelan je znan po svojem "disruptivnem" pristopu k umetnosti (pogosto se giblje tudi onkraj meja zakonitega), ustvarja skulpture s pogosto močnim učinkom na gledalca.

Cattelanovo najbolj znano delo je La nona ora (Deveta ura) iz leta 1999, s katerim je prikazal na tleh ležečega papeža Janeza Pavla II., ki ga je zadel meteorit. Naslov se nanaša na deveto uro, ko je križani Jezus poklical svojega očeta. Znan je tudi njegov kip Adolfa Hitlerja, ki kleče moli. Skulptura je pred leti, ko je bila na ogled v varšavskem getu, sprožila veliko polemik, umetnik pa je z njim želel v ljudeh vzbuditi razmislek o zlu.