Tako rekoč inavguracijska razstava Ai-De nosi naslov Nezavarovane prihodnosti. Foto: Reuters
Tako rekoč inavguracijska razstava Ai-De nosi naslov Nezavarovane prihodnosti. Foto: Reuters
Sorodna novica Kmalu bo zaživela robotka, ki naj bi se postavila ob bok najboljšim risarjem portretov

Kot pravi njen britanski izumitelj in lastnik galerije Aidan Meller, bo razstava Ai-De, ki jo bodo odprli v prihodnjem tednu, vnesla "nov glas" v svet umetnosti. "Pomembno se je osredotočiti na glas tehnologije, saj vpliva na vse," je še dejal za Reuters ob predogledu razstave.

Humanoidna robotka je nastala v inženirskem studiu Engineered Arts v mestu Falmouth v Cornwallu v Veliki Britaniji. Foto: Reuters
Humanoidna robotka je nastala v inženirskem studiu Engineered Arts v mestu Falmouth v Cornwallu v Veliki Britaniji. Foto: Reuters

Umetna inteligenca in prihodnost
Postavitev z naslovom Nezavarovane prihodnosti bo na ogled na cambriški univerzi, v novembru pa sledi še predstavitev Ai-Dinih risb v Londonu.

"Imamo zelo jasno sporočilo, ki ga želimo raziskati: današnje uporabe in zlorabe UI-ja (umetne inteligence), saj to naslednje desetletje prihaja dramatično, kar nas skrbi in želimo etično preudariti vse to," je še dejal Meller.

Ai-Da je poimenovana po britanski matematičarki in računalniški pionirki Adi Lovelace (1815–1852), sicer hčeri pesnika lorda Byrona. Za poimenovanje Ai-Da se je najverjetneje odločil sam Aidan Meller, ime pa vključuje tudi kratico AI - atrificial intelligence, torej umetna inteligenca.

Glede njenega videza so se odločili, da bo mešane rase in dolgih temnih las, ima silikonsko kožo ter s tridimenzionalnim tiskalnikom izdelane zobe in dlesni. Za izdelavo njene glave so uporabili tehnologijo Mesmer. Foto: Reuters
Glede njenega videza so se odločili, da bo mešane rase in dolgih temnih las, ima silikonsko kožo ter s tridimenzionalnim tiskalnikom izdelane zobe in dlesni. Za izdelavo njene glave so uporabili tehnologijo Mesmer. Foto: Reuters

Ai-Da je s svojo bionično roko sposobna upodobiti, kar je na dosegu njenih oči. To ji omogočajo kamere v očeh in algoritmi UI-ja, ki so jih ustvarili znanstveniki na Univerzi v Oxfordu, ki pomagajo izdelati koordinate za bionično roko, s katero proizvaja svoje stvaritve oziroma – kot opredeljujejo nekateri – ustvarja umetniška dela.

Robotka za skice uporablja svinčnik ali nalivno pero, v načrtu pa je, da bo sposobna tudi slikati in izdelovati keramiko. Njena slikarska dela so za zdaj zgolj natisnjena na platno, človeška roka pa jih je obogatila z dejanskimi slikarskimi potezami.

Ai-Da je
Ai-Da je "otrok" Aidana Mellerja. Foto: Reuters

Pokloni Adi Lovelace, Alanu Turingu in Joko Ono
Na razstavi Nezavarovane prihodnosti bodo na ogled risbe, ki se poklanjajo Adi Lovelace in matematiku Alanu Turingu. Ob njih pa še abstraktne slike dreves in skulpture, ki temeljijo na Ai-Dinih risbah čebele, ter dve videodeli, pri čemer je eno od njiju, naslovljeno Privacy, poklon delu Cut Piece, ki ga je Joko Ono ustvarila leta 1965.

Stvaritve Ai-De, ki so jo dokončno izdelali aprila, pa so tako rekoč že razgrabljene. "Razstava je že razprodana, pri čemer smo prodali za več kot milijon funtov umetniških del," je dejal Meller.

Na vprašanje, ki ji ga je zastavil Meller o "vsem, kar se dogaja okoli UI-ja v tem trenutku", je Ai-Da, katere govor je Meller predprogramiral, odvrnila: "Nove tehnologije prinašajo potencial za dobro in zlo. Velika odgovornost je, da poskušamo omejiti pretirano negativno uporabo. To je nekaj, kar moramo vsi upoštevati."

Razstava, ki jo bodo odprli 12. junija v Galeriji Barn na St. John's kolidžu Univerze v Cambridgeu, proučuje ločnice med tehnologijo, umetno inteligenco in organskim življenjem, še poroča Reuters.