George Sarmantzopoulos je policiji dejal, da mu je zelo žal za svoja dejanja in si je prizadeval, da bi v celoti sodeloval z oblastmi pri iskanju platen. Takoj po zaslišanju jih je odvedel do gozdnate soteske v mestu Porto Rafti, približno 35 km jugovzhodno od Aten, navaja The Art Newspaper.

"Povedati vam želim še nekaj, kar sem storil pred mnogo leti in mi leži na vesti ter krati spanec. Leta 2012 sem šel v Narodno galerijo in odnesel tri slike. Vse vam bom povedal tako podrobno, kot se spomnim," je po poročanju grškega časopisa Kathimerini dejal policiji.

Sorodna novica Picassovo in Mondrianovo platno skoraj desetletje po kraji iz galerije najdeni v Atenah

Sarmantzopoulosa, ki je sicer gradbenik, so mediji označili za umetnostnega fanatika. Policiji je dejal, da ga je umetnost od nekdaj zanimala: "Neprestano sem obiskoval Narodno galerijo in se seznanjal z deli in prostorom, dokler nisem verjel, da lahko eno od njih postane moje. Te misli so me mučile približno dve leti in vodile v največjo napako v življenju."

Poznavanje sistema alarmov in obnašanja paznikov
Približno pol leta pred tatvino je po lastnih besedah ure in ure sedel v galerijskih prostorih ter "opazoval ne samo umetniška dela, temveč tudi konfiguracijo prostora, vedenje paznikov, kje so bila okna, kamere ... Ne vem. Ne spomnim se, koliko noči sem sedel skrit v rastlinju in opazoval paznike." Seznanil se je z varnostnimi sistemi in "vseh navad paznikov, ko so menjali izmene, kdo je kadil, kdo je šel ven na vrt. Poznal sem, da se je (število paznikov) v zadnjem času zmanjšalo zaradi finančne krize, vedel sem, da obstaja tudi alarm." In takrat se je odločil ukrasti umetnine, je dejal: "Nisem se odločil, katerega dela se bom lotil, ampak samo to, da hočem odnesti eno."

Glede priprave na tatvino je dejal policiji, da je kupil popolnoma črna oblačila in torbo ter se opremil z nekaj kosi gradbenega orodja – s kladivom, železnim dletom in nožem. "Izbira dneva kraje je bila naključna," je dejal. V nedeljo, 8. januarja 2012, se je z javnim prevozom odpeljal do galerije, odšel v leseno skladišče na tamkajšnjem posestvu, kjer se je preoblekel in počakal, da bo ura 21.00 in se bo galerija zaprla. Ko se je prikradel do stavbe, je poiskal balkon z nezavarovanimi vrati. "Takoj ko so se balkonska vrata nekoliko premaknila, se je oglasil pisk, za katerega sem ugotovil, da bo opozoril paznika," je dejal in dodal, da je vedel, da bo takrat v nočnem času dežural samo en paznik.

Zvito igranje s paznikovim umom
"Najprej sem mislil, da ne bom uspel priti v prostor z eksponati," je dejal in nadaljeval, da je nato zapustil stavbo, se odpravil na hiter sprehod, sedel za mizo zunaj, kjer je pokadil nekaj cigaret. "Dvajset minut pozneje sem se vrnil na isto mesto, odprl sem balkonska vrata, ki so bila res odklenjena, zaslišal pisk, šel notri in jih znova zaprl." Nato se je skril na bližnjem hodniku, kjer je čez nekaj časa slišal, da je prišel paznik, ki je "nekaj zamrmral". Sarmantzopoulos si je razložil, da je paznik "preklinjal sam pri sebi, ker ni mogel ugotoviti, kaj se dogaja. Takrat sem se odločil, da je jezenje paznika najboljši način za izvedbo tatvine, saj sem ga tako prepričal, da so se pojavile tehnične težave na alarmnih območjih. Tako sem večkrat ponovil isti postopek. Odprl in zaprl sem balkonska vrata, ne da bi šel noter," je razložil. Glede na informacije, ki jih ima AP, je paznik v času tatvine izključil vsaj en alarm.

Sarmantzopoulos je policiji nadalje povedal, da je ostal na istem mestu do 4. ure zjutraj, odprl balkonska vrata in vstopil v galerijo. "Prostor je bil nekoliko temačen, vendar je bilo zadosti svetlobe, da sem videl, kaj počnem. Splazil sem se v glavni prostor in izvlekel torbo." Po stopnicah se je prikradel v drug galerijski prostor in začel kriliti z rokami, da je preveril, ali alarmni senzorji delujejo. Ker ni slišal nobenega signala, je ugotovil, da so bili izklopljeni – čeprav se je izkazalo, da je stopil na nekaj senzorjev gibanja. "Vzravnal sem se in se znašel pred Picassovo sliko. Odstranil sem jo s stene z okvirjem, ki je bil težek, in ga pustil na robu stopnic ter vzel še eno Mondrianovo sliko ter nato snel še eno. Od pet do sedem minut je trajalo, da sem odstranil okvirje, saj niso šli v torbo."

Kri, obrisana v risbo renesančnega mojstra
Takrat se je v prostor podal paznik, ki je zavpil: "Tat, tat, nehaj!" Toda Sarmantzopoulos je pobegnil iz zgradbe, ne da bi se ozrl nazaj. Ko je prišel na ulico, je ugotovil, da si je porezal roko. Zato je vzel ukradeno risbo – za katero je predvideval, da je delo italijanskega renesančnega mojstra Guglielma Caccie – in si z njo obrisal kri, ter jo potisnil v žep. Takrat je zaslišal alarme, ki so se oglasili v galeriji, in sirene patruljnih avtomobilov, stekel skozi park nazaj v skladišče, kjer se je skril. Čez nekaj časa, ko je bilo policije manj, je odšel na bližnjo avtobusno postajo. "Dve dekleti sem vprašal, kaj se dogaja, in se končno vrnil domov s taksijem," je dejal Sarmantzopoulos.

Doma je skril slike v pohištvo v največji kopalnici v hiši, nato pa v naslednjih dneh zavrgel oblačila in orodje, uporabljene med tatvino, ki jo je "načrtoval sam in izvedel izključno jaz. Ni bilo sokrivca. Slik nisem nameraval prodati niti nisem tega nikoli poskušal. Nekoč sem dekletu, s katerim sem imel razmerje v Angliji, priznal, da imam slike, a ni verjela tega, kar sem ji dejal."

Maja letos so grške oblasti naznanile, da so blizu identificiranja krivca za krajo, kar je Sarmantzopoulosa pahnilo v paniko in je slike preselil iz svojega skladišča, v katerem jih je hranil, v sotesko, kjer jih je skril za "velik in zelo gost grm". Ko ga je ta teden zaslišala policija, jih je odvedel na začetek soseske. Slike so bile skrite 10 metrov globlje in zavite v plastiko. "Ko sem slišal, da je policist rekel, da so našli paket (v katerem so slike) ... sem se razjokal in hvaležno padel na tla. Tako sem si želel, da bi jih vrnil. Globoko obžalujem in izpovedujem popolno obžalovanje. Vem, da bom kaznovan, vendar prosim za prizanesljivost," je sklenil svoje pričevanje.

Ljubitelja umetnosti zagovarja znan grški odvetnik
Sarmantzopoulosov odvetnik Sakis Kechagioglou je za grški informativni kanal Mega povedal, da je njegov klient zgolj "ljubitelj umetnosti" in da lahko takšna "strast do umetnosti" nekatere "spremeni v zločince in jih pripravi do kaznivih dejanj". Kechagioglou, sicer znan grški odvetnik, je prepričan, da Sarmantzopoulos ni nameraval prodati ukradenih slik. "Če bi jih res hotel prodati, bi to lahko storil. Po informacijah, ki jih imam, ni dokazov, da bi jih skušal prodati. Brez njegove pomoči in sodelovanja s policijo del nikoli ne bi našli. Če bi držal jezik za zobmi in ne bi sodeloval – s čimer je v praksi dokazal svoje obžalovanje –, potem se ti deli ne bi vrnili v Narodno galerijo."