Hinko Smrekar: Lakomnost (1927). Foto: Narodna galerija

Četudi imajo naglavni grehi danes drugačen status od tistega, ki so ga imeli v srednjeveški misli, še zmeraj pronicljivo kažejo neminljive šibkosti človekovega značaja. V sedmerico, ki jo imenujemo tudi smrtni grehi, uvrščamo napuh (Superbia), pohlep (Avaritia), nečistost (Luxuria), jezo (Ira), požrešnost (Gula), zavist (Invidia) in lenobo (Acedia).

Ne gre pa pozabiti, da tem sedmim grehom stoji nasproti sedem kreposti, ki jih delimo na tri teološke (vera, upanje in ljubezen) ter štiri kardinalne kreposti (razumnost, pravičnost, srčnost in zmernost).

Po Hinku Smrekarju (1883‒1942) se od leta 1993 imenuje nagrada, ki jo podeljujejo v sklopu Slovenskega bienala ilustracije in velja za najvišje slovensko priznanje s področja ilustracije. Foto: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK

Ko grešnik sam postane podoba Zla
Cikel koloriranih lesorezov Hinka Smrekarja je premišljen, zabaven in tudi provokativen – pri prav vseh sedmih personifikacijah se je odločil za moške figure, ki jih je življenje v grehu spremenilo do neprepoznavnosti. "Zlo jih ni zgolj obsedlo, ampak so postali podobe Zla. Njihov videz s krempljastimi rokami, ostrimi in dolgimi zobmi, koničastimi ušesi ter groteskno fiziognomijo je pošasten in pri nekaterih že prestopa iz divje karikature v živalskost (Jeza, Požrešnost, Zavist)," je v besedilu ob razstavi zapisala Alenka Simončič.

Leta 1883 v Ljubljani rojeni Smrekar je bil pomemben kot satirik in karikaturist, veliko pa se je posvečal likom iz ljudskega slovstva in mitologije. Njegove karikature so objavljali v satiričnih časopisih in v publikaciji Kurentov album, z ilustracijami pa je med drugim opremil dela Ivana Cankarja Gospa Judit, Hlapec Jernej in njegova pravica ter Krpanova kobila, pa tudi pripoved Frana Levstika Martin Krpan z Vrha.

"Groteska se mu skoraj vselej sprevrže v tragiko."
Kot je pred leti o Smrekarju zapisal umetnostni zgodovinar Karel Dobida, je njegov umetniški izraz nihal med dvema skrajnostma: intelektom in čustvom. "Ker je rojen humorist, je pretežni del njegovega ustvarjanja posvečen karikaturi, satiri, persiflaži, pamfletu in dovtipu, ki pa ima resno ozadje in je izraz kritike, ki naj razgali bistvo vsakega pojava. Včasih je ta satira fantastična, čudaška, vselej pa jedka in ostra, kdaj pa kdaj docela abstraktna, da prehaja v simboliko ali grotesknost. Groteska se mu skoraj vselej sprevrže v tragiko," je še zapisal umetnostni zgodovinar.

Velika nagrada 33. grafičnega bienala za Hamjo Ahsana

Povezava z grafičnim bienalom
Razstava v Narodni galeriji sodi v cikel Odstiranja, z njo pa se tokrat povezujejo s 33. grafičnim bienalom z naslovom Stisnjeni v smeh, rdeča nit katerega je letos prav satira. Bienale tokrat kurira mednarodno priznan umetniški kolektiv Slavs and Tatrs, člani katerega so se v fazi raziskovanja najprej lotili zgodovine slovenske satire. Kot so povedali, jim je pravo odkritje pomenil Smrekar, nad katerim so bili fascinirani.

Letošnji bienale traja do 29. septembra, razstavo lesorezov Hinka Smrekarja pa si je mogoče ogledati še do 16. junija.