Spomenik Karla Luegerja, ki stoji sredi parka z istim imenom v avstrijski prestolnici, je med Dunajčani že vrsto let jabolko spora. Lueger je bil za župana izvoljen 1897 in županski stolček obdržal vse do svoje smrti leta 1910; del njegovih političnih kampanj so bila vedno tudi jasno izražena antisemitska stališča, pri čemer je poudarjal krščansko in germansko večvrednost. Med njegovimi največjimi oboževalci je bil tudi rojak Adolf Hitler, ki je o Luegerjevi karizmi in priljubljenosti pozneje pisal tudi v svojem manifestu Moj boj (1925).

V zadnjih letih se dunajske oblasti spopadajo z vprašanjem Luegerjeve dediščine. Del osrednjega mestnega boulevarda, ki je od leta 1934 nosil Luegerjevo ime, so leta 2012 preimenovali v Universitätsring.

Na tnalu je bil tudi bronasti kip nekdanjega župana, a mesto ga je na koncu sklenilo obdržati. Bo pa spomenik doživel majhno, a pomenljivo intervencijo: nagnili ga bodo za 3,5 stopinje v desno. Odločitev je mestna občina objavila v seriji tvitov, vključno s slikovno vizualizacijo spomenika.

Javna debata o dolgoročni usodi spomenika, ki na istem mestu stoji že od leta 1926, se vleče že leta. Spomenik je bil večkrat vandaliziran, leta 2020 pa so protestniki pred njim držali celo "budnico sramote", s katero so preprečevali mestnim oblastem, da bi očistile grafite.

"Umetniška kontekstualizacija"
Lani se je zbrala komisija predstavnikov iz sveta umetnosti, politike, znanosti, mestne uprave in civilne družbe; odločili so, da kip potrebuje nekakšno "umetniško kontekstualizacijo". Žirija je na koncu izbrala predlog dunajskega umetnika Klemensa Wihlidala. Njegov predlog je bil, da ne bi spreminjali spomenika samega, pač pa "pogled nanj in perspektivo". "Minimalna intervencija", kot jo imenuje, gledalca prisili, da na kip gleda z rahlo drugačnega zornega kota.

Kot potapljajoča se ladja
"S tem posegom bi rad izzval razdraženost ali pa, še več, trenutek negotovosti, ki ga ozavestimo šele ob drugem pogledu." Učinek gledanja kipa bo podoben "potapljajoči se ladji" ter bo "vzbujal vtis minljivosti in nestalnosti – kot da gledamo spomenik, ki se bo pravkar prekucnil ali pa vsaj ne bo več dolgo stal."

Mestne oblasti še niso najavile, kdaj bodo poseg opravili, bo pa to verjetno enkrat v letu 2024, poroča CNN.

"Polovičarski poskus"
Kritiki posega ocenjujejo, da je tovrstna umetniška intervencija veliko premila poteza. "Karl Lueger je bil izumitelj političnega antisemitizma. Potemtakem je bil eden od Hitlerjevih mentorjev," opozarja Ariel Muzicant, predsednik Evropskega judovskega kongresa. "Nagibanje spomenika je polovičarski poskus spopada s to problematiko. Če ne drugega, bi morale mestne oblasti vsaj preimenovati ime trga in številnih drugih lokacij na Dunaju, ki še vedno uporabljajo Luegerjevo ime."

Predsednik Judovske skupnosti na Dunaju Oskar Deutsch je podobnega mnenja: "Trenutni pristop je korak v pravo smer. Ne smemo pa pozabiti, da so trgi, ulice, mostovi in drugi spomeniki po celi Avstriji še vedno poimenovani po antisemitih. Primernejše in v skladu z iskreno kulturo spomina bi bilo odstraniti kip Karla Luegerja in ga nadomestiti z instalacijo z zgodovinsko tematiko. Skrajni čas je, da se preimenujejo vse avstrijske ulice, ki nosijo imena antisemitov. Judovska skupnost verjame, da se je treba iz zgodovine učiti ne samo tako, da preoblikujemo spomenike, pač pa tudi s tem, da se borimo proti antisemitizmu in sovraštvu do manjšin v sodobni družbi in politiki. To, da skrajna desnica vstopa v vse več lokalnih oblasti, je grožnja liberalni demokraciji."

V statistični raziskavi, ki jo je leta 2018 opravil CNN, je 12 odstotkov Avstrijcev, starih od 18 do 34 let, izjavilo, da niso še nikoli slišali za holokavst. Štirje od desetih vprašanih ljudi so odgovorili, da vedo "samo nekaj malega" o holokavstu. Skoraj tretjina Avstrijcev (32 odstotkov) je ocenila, da imajo Judje "preveč vpliva na gospodarstvo in finance po svetu", kar je star antisemitski stereotip.