Umetnostni muzej Kunsthaus Zürich je svoja vrata prvikrat odprl leta 1910. Zbirka, ki jo hrani, se razteza od srednjega veka do sodobne umetnosti, s poudarkom na švicarskih avtorjih. Foto: EPA
Umetnostni muzej Kunsthaus Zürich je svoja vrata prvikrat odprl leta 1910. Zbirka, ki jo hrani, se razteza od srednjega veka do sodobne umetnosti, s poudarkom na švicarskih avtorjih. Foto: EPA

V muzeju so pojasnili, da bodo pregledali lastniško poreklo tako svoje zbirke kot tudi najnovejših pridobitev. Pregledali bodo poreklo umetniških del, ustvarjenih pred letom 1945, ki so zamenjala lastnika med januarjem 1933 in majem 1945.

Nova direktorica muzeja Ann Demeester in predsednik umetniškega združenja Zürcher Kunstgesellschaft Philipp Hildebrand med predstavitvijo načrta revizije izvornega lastništva določenih umetnin v muzejski zbirki. Demeester je bila v preteklosti direktorica nizozemskega muzeja Fransa Halsa, Hildebrand pa guverner švicarske centralne banke. Foto: EPA
Nova direktorica muzeja Ann Demeester in predsednik umetniškega združenja Zürcher Kunstgesellschaft Philipp Hildebrand med predstavitvijo načrta revizije izvornega lastništva določenih umetnin v muzejski zbirki. Demeester je bila v preteklosti direktorica nizozemskega muzeja Fransa Halsa, Hildebrand pa guverner švicarske centralne banke. Foto: EPA

Ob tem so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dodali še, da si želijo ustanovitve nacionalne neodvisne komisije za preiskavo lastništva umetnin, ob tem pa so napovedali, da bo Kunsthaus Zürich še letos ustanovil lastno mednarodno komisijo neodvisnih strokovnjakov.

Napoved dolgotrajnega in zapletenega postopka
Ann Demeester
, ki je s tem letom nastopila mesto muzejske direktorice, se želi spoprijeti s kočljivim vprašanjem izvora lastništva umetniških del, ki so jih med vojno zaplenile nacistične sile. Philipp Hildebrand, predsednik züriškega umetnostnega združenja (Zürcher Kunstgesellschaft), ki ima v lasti zbirko in nadzira muzej, je kot njihov najpomembnejši cilj poudaril "vselej strokovni pregled izvora del", ki jih hranijo.

Po besedah Hildebranda je treba omogočiti pravične in poštene rešitve tam, kjer obstajajo utemeljeni znaki zaplenjenih kulturnih dobrin iz obdobja nacizma. "Zavedamo se, da bo to dolgotrajen in zapleten postopek," je dodal. Ann Demeester je po pisanju AFP-ja dejala še, da mora Kunsthaus Zürich pri raziskovanju porekla lastništva delovati proaktivno in transparentno. "Kot muzej nosimo veliko družbeno odgovornost," je opomnila in dodala, da je "enako pomembno kot same raziskave tudi to, kaj naredimo z rezultati".

Emil Bührle na posnetku iz leta 1954. Foto: Wikipedia
Emil Bührle na posnetku iz leta 1954. Foto: Wikipedia

Zbirka umetnin vojnega dobičkarja
Pred dvema letoma je bil Kunsthaus Zürich deležen kritik, ko je odprl novo krilo za zbirko Emila Bührleja (1890–1956), saj je šlo za trgovca z orožjem, ki je obogatel med drugo svetovno vojno. V Nemčiji rojeni industrialec je leta 1937 postal naturaliziran švicarski državljan, skozi leta pa je zgradil eno najprestižnejših evropskih zasebnih umetniških zbirk. Pravzaprav je fundacija Bührle potrdila, da so 13 slik, ki jih je kupil industrialec, pred tem nacisti odtujili judovskim lastnikom v Franciji.

Bührle je sicer v 40. letih preteklega stoletja po vrsti sodnih primerov po drugi svetovni vojni vseh 13 platen vrnil njihovim zakonitim lastnikom in jih nato devet odkupil od njih, so sporočili iz fundacije. Njegova zbirka je bila dolga leta na ogled v zasebnem muzeju na obrobju Züricha, a so se leta 2008 po spektakularnem ropu štirih mojstrovin iz 19. stoletja odločili za njeno preselitev.