Uršula Berlot (1973) deluje kot vizualna umetnica, umetnostna teoretičarka in predavateljica, posveča se povezovanjem umetnosti in znanosti. Foto: Mestna galerija Nova Gorica
Uršula Berlot (1973) deluje kot vizualna umetnica, umetnostna teoretičarka in predavateljica, posveča se povezovanjem umetnosti in znanosti. Foto: Mestna galerija Nova Gorica

Njena prostorska postavitev Telesni razlom/Bodyfraction se odpira ob 19. uri. Umetnico in njeno delo bo predstavil umetnostni zgodovinar Tomislav Vignjević, so sporočili iz Kulturnega doma Nova Gorica.

Uršula Berlot že od svojih ustvarjalnih začetkov združuje zanimanje za likovno in ontološko prosojnost z raziskovanjem meja med organskim in anorganskim, vidnim in zakritim. Razstava je jasen in izjemno poetičen komentar motiva minljivosti v času, ene od tem, s katerimi se umetnica ukvarja že dalj časa, še piše ob razstavi.

Dela na tej razstavi so strukturirana okoli triade telesa, medijev in umetnosti, ki je za svoj 'material' vzela podobe, pridobljene z naravoslovno tehnologijo, s katero so izhodiščni materiali, delci telesa, postali izhodišče za dokončna dela.

.

"Dela na tej razstavi so strukturirana okoli triade telesa, medijev in umetnosti, ki je za svoj 'material' vzela podobe, pridobljene z naravoslovno tehnologijo, s katero so izhodiščni materiali, delci telesa, postali izhodišče za dokončna dela. Njihovo nenehno osciliranje med dokumentarno-naravoslovno podobo in poetično interpretacijo nam razpre tiste dimenzije dokončnih objektov, ki instalacijo Bodyfraction uvrščajo med izjemno prodorne eksperimentalne postopke, s katerimi je razširjena in predrugačena definicija umetniškega medija, ki je tu tako mikroskopska podoba kot njena transformacija v dokončno, umetniško podobo," je v razstavnem katalogu zapisal Vignjević.

Telo ni predmet posnemanja
Telo kot dejavnik življenja po njegovih besedah tukaj ni predmet posnemanja, temveč so njegovi sestavni delci, povečani in transformirani, postali umetniška dela sama, saj ta ne posnemajo življenja, ampak so nekako nastala iz življenja samega.

"V času, ko je ne le umetnost, temveč tudi narava vstopila v dobo tehnične reproduktibilnosti, je podoba originalne, najgloblje, prvotne strukture dela telesa lahko tudi sama transformirana in drugačna v svoji neponovljivi enkratnosti in s tem tovrstna podoba preide v svet imaginativne, umetniške sfere," je še zapisal umetnostni zgodovinar.

Posveča se povezovanjem umetnosti in znanosti
Uršula Berlot (1973) deluje kot vizualna umetnica, umetnostna teoretičarka in predavateljica, posveča se povezovanjem umetnosti in znanosti. Po končani Naravoslovno-matematični srednji šoli je dve leti študirala filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, nato slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in na Ecole Nationale Superieure des Beaux-Arts v Parizu. Magistrirala je leta 2002 in doktorirala leta 2010 na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer je zaposlena kot izredna profesorica.