Umetnica z meditativnim procesom upodobi samozadostno, nepodrejeno naravo, krnitev katere zaradi vseprisotne ideje nenehne rasti in napredka (bo) (ob)čuti(l) človek. Tako narava kot umetnost nista le prostora za privilegij umika in predah od realnosti, temveč tudi zbirališče novih idej, poglobljenih razmislekov, vrednot in upov. Foto: Ravnikar Gallery Space
Umetnica z meditativnim procesom upodobi samozadostno, nepodrejeno naravo, krnitev katere zaradi vseprisotne ideje nenehne rasti in napredka (bo) (ob)čuti(l) človek. Tako narava kot umetnost nista le prostora za privilegij umika in predah od realnosti, temveč tudi zbirališče novih idej, poglobljenih razmislekov, vrednot in upov. Foto: Ravnikar Gallery Space

Krošnje oziroma vejice stebel pogosto uhajajo iz formata, skupaj s plastenjem podob in zasenčenimi elementi pa vzbujajo igro asociacij. V izbranih izsekih vladata neskončen red in uravnoteženost, medtem ko stvaritve delujejo skorajda otipljivo.

Ob pohajkovanju v naravi umetnica to fotografira, kar ji služi kot osnutek za delo. Vendar v risbi ne poskuša prerisati fotografij, temveč s pomočjo lastnih interpretacij in novosti v tradicionalni tehniki ustvarja umetnine, kjer je narava upodobljena na samosvoj, prepričljiv način. Nujo po risanju je rutinirala ‒ v njej lahko odloži bremena in poišče svobodo, kar se kaže v izmojstrenih likovnih delih.

Zaspano januarsko jutro ...

V Ravnikar Gallery Space bodo drevi odprli razstavo te umetnice mlajše generacije. Postavitev z naslovom V megli prikazuje novonastalo serijo del, ki sledi poteku dneva: začne se na zaspano januarsko jutro, zavito v meglo, za katero se kdaj naslika sonce, so zapisali v galeriji. Razstava bo na ogled do 8. februarja.

Ideja za serijo V megli se je umetnici porodila ob zlaganju likovnih del večjih formatov enega na drugega. Narisani elementi so se kazali skozi papir in ustvarjali izjemen vizualni učinek. Na jesensko jutro je skozi okno gledala spremljevalko mrzlih dni ‒ meglo ‒ in naenkrat je v njej prepoznala nastajajoča dela.

Risba v jedru ohranja avtoričino spoštovanje narave, katere senzibilnost se prezrcali na papir. Dela z navidezno univerzalnostjo opozarjajo na krhko minljivost. Umetnica z meditativnim procesom upodobi samozadostno, nepodrejeno naravo, so še zapisali v galeriji.

Leta 1992 rojena Tina Konec je iz slikarstva diplomirala pri profesorju Zmagu Lenardiču na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer trenutno končuje podiplomski študij pod mentorstvom Tuga Šušnika. Razstavlja doma in v tujini. Za delo Kristalizacija v tehniki tuša na papirju je leta 2018 prejela najvišjo nagrado ‒ Grand Prix 53. mednarodnega slikarskega Ex-tempora v Piranu.