Eksponat Stol v parku Tivoli je v resnici predimenzioniran scenski element iz predstave Lo Scrittore (na fotografiji), ki se opira na temo srednjeveških gest, vpetih v sanjarijo pisarja. Foto: Arhiv Muzeum/Egon Kaše
Eksponat Stol v parku Tivoli je v resnici predimenzioniran scenski element iz predstave Lo Scrittore (na fotografiji), ki se opira na temo srednjeveških gest, vpetih v sanjarijo pisarja. Foto: Arhiv Muzeum/Egon Kaše

Jubilejno razstavo Arhitektura sanj, ki bo na ogled od danes naprej, sestavljajo tri enote. Prva je prostorska postavitev Barka v Desnem atriju Mestne hiše v Ljubljani, njen referenčni prostor pa je vizualni projekt zavoda Muzeum z naslovom Trilogija Teorija odprto I. - III., ki je bil izveden v sodelovanju z Muzejem in galerijami mesta Ljubljane in Galerijo Kapelica v letih 2002 in 2003.

Drugi razstavni sklop predstavljata fontana z naslovom Knjiga in eksponat Stol v parku Tivoli, in sicer v neposredni bližini Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC). Fontana Knjiga je nastala na podlagi citatov iz raziskav, izvedenih v 25-letnem obdobju scenske poetike zavoda Muzeum. Knjiga je vezni element predstav in postavitev iz prvega obdobja delovanja zavoda.

Razstavni predmet Stol pa predstavlja predimenzioniran scenski element iz predstave Lo Scrittore, ki se opira na temo srednjeveških gest, vpetih v sanjarijo pisarja. Pisava se razpira v mikro- in makrosvetovih slikanja inicial in zapisovanja besedil. Pisarjev stol je narejen iz lesa in obložen s knjižnimi listi iz betona. Eksponat je v kontekstu razstave redifiniran tako, da preči znakovni kod med objektom, ki je namenjen sedenju, in knjigo – objektom/nosilcem branja, pojasnjujejo pri Muzeumu.

Tretji del razstavne trilogije pa predstavlja razstava Not At First Glance italijanske umetnice Silvie Mariotti v bližnjem MGLC-ju. Razstavo, ki jo je kurirala Aurora Fonda iz galerije A plus A v Benetkah, sestavljajo veličastna prizorišča, ki jih navdihuje narava in z njo povezani svetovi. Resničnost in fikcija se prepletata, da bi dali prostor ponovni interpretaciji krajev v naši domišljiji. Tako resnični kot tisti kraji od drugod črpajo povezave z zgodovino ali pa nas preprosto zavajajo, da obstajajo.

Silvia Mariotti: Aria Buia (Diga di Santa Giustina) / Temen zrak (Jez, Santa Giustina), 2020, Inkjet tisk na bombažni papir, 100 x 66 cm. Foto: Arhiv Muzeum
Silvia Mariotti: Aria Buia (Diga di Santa Giustina) / Temen zrak (Jez, Santa Giustina), 2020, Inkjet tisk na bombažni papir, 100 x 66 cm. Foto: Arhiv Muzeum

Stalnica raziskav Silvie Mariotti je analiza okolja tako s sociološkega kot tudi s historičnega vidika. Skozi fotografijo in njene številne možne reprezentacije poskuša najti obstoječe povezave v resničnosti s tem, da podobi vrača sugestije, občutja in izkušnjo. Za svoja dela je prejela že več nagrad.

Kaj je torej Muzeum?
Zavod Muzeum je bil ustanovljen septembra 1995, že leta 1993 pa je bilo zasnovano gledališče Muzeum, konceptualni projekt kot raziskava razmerij: slika-beseda, prostor-čas, gib-gesta, glasba. Pod okriljem gledališča je nastalo sedem avtorskih projektov. Od leta 1999 so se za zavod odprli novi projektni nizi, ki se osredotočajo na invencijo, ustvarjalne izzive in mobilnost misli, od leta 2010 pa je Muzeum partner pri triletnem projektu ECLAP-mreži dobre prakse, ki prispeva zbrane vsebine umetnostnih uprizoritev na Europeano, lahko preberemo na strani zavoda.

Tridelna razstava je nastala po konceptu režiserke, producentke, kustosinje in ustanoviteljice Muzeuma Barbare Novakovič, pod avtorstvo razstave pa se ob njej sopodpisuje Meta Kojc, ki deluje v polju restavriranja knjig in gradiva na papirju ter vodi delavnice izdelave različnih knjižnih vezav. Producent razstave, ki bo na ogled do 20. novembra, je zavod Muzeum, v koprodukciji z MGLC-jem ter v sodelovanju z beneško galerijo A plus A.

Razstava Arhitektura sanj