"Dela so postavljena v generacijski dialog: od romantičnih sledi konca 19. stoletja prek ekspresionizma in poetičnega realizma prve polovice 20. stoletja, različnih slogovnih izrazov in avtopoetik modernizma druge polovice 20. stoletja do sodobnosti, na tleh, na katerih stojimo danes," beremo v napovedi razstave. Foto: zkst-zalec.si

Kot je povedala predstavnica žalskega zavoda za kulturo Nastija Močnik, projekt ni le predstavitev likovne prakse, ki nastaja v prostoru Savinjske doline, temveč sega globlje in je kompleksnejše narave.

Kulturna dediščina in živa ustvarjalnost
Z razstavljenimi deli se namreč dotikajo topografije likovne ustvarjalnosti skozi celotno 20. stoletje, z njimi odpirajo vrednotenje savinjske kulturne dediščine in žive ustvarjalnosti tega prostora.

"Obravnavamo avtorje, ki so tu rojeni, so tu živeli daljši ali krajši čas, so se v Savinjsko dolino občasno vračali ali so s tem prostorom kako drugače povezani. Da smo lahko sploh začeli to kompleksno delo, ki pravzaprav nima ne začetka ne konca, smo si postavili le geografsko mejo, okvir za duh prostora, v katerega so se skozi generacije ustvarjalcev usedale različne umetniške prakse," je pojasnila Nastija Močnik.

Avtorji širokega medijskega razpona
Kot je še dejala predstavnica žalskega zavoda za kulturo, so za razstavo izbrali avtorje v širokem medijskem razponu, katerih ustvarjalnost je referenčno zaznamovana v širšem prostoru. Njihova dela so postavljena v generacijski dialog, od romantičnih sledi s konca 19. stoletja, različnih slogovnih izrazov in avtopoetik modernizma druge polovice 20. stoletja do sodobnosti.

Avtorji razstavljenih del
Miroslav Adlešič (1907–2002), Urban Arsenjuk (1978), Adi Arzenšek (1932–1994), Srečko Bajda (1961), Kristina Bastelj (1988), Terezija Bastelj (1968), Ciril Cesar (1923), Ivan Cesar (1864–1936), Gašper Domjan (1979), Jože Domjan (1952), Franc Marjan Ferrant (1926–2017), Nataliya Gorza (1972), Anton Herman (1943), Ciril Hočevar (1949), Goran Horvat (1955), Jože Horvat Jaki (1930–2009), Dore Klemenčič Maj (1911–1988), Peter Koštrun (1979), Slavko Krajnc (1929–2019), Liza Lik (1943–2007), Simon Macuh (1971), Peter Matko (1955), Cveta Mirnik (1951), Keiko Miyazaki (1978), Miroslav Modic (1900–1944), Jožef Muhovič (1954), Lela B. Njatin (1963), Vladimir Novak (1955–2017), Željko Opačak (1962), Miran Orožim (1957), Darinka Pavletič Lorenčak (1924– 2010), Ana Pečnik (1986), Anton Perko (1833–1905), Stane Petrovič Čonč (1946), Ervin Potočnik (1957), Uroš Potočnik (1974), Urša Premik (1994), Eduard Salesin (1910–1980), Boris Skalin (1930), Rudi Španzel (1948), Damjan Švarc (1969), Veljko Toman (1944), Fran Tratnik (1881–1957), Alojz Zavolovšek (1928–2017), Božidar Dare Zavšek (1952), Milan Žolnir (1939) in Jelica Žuža (1922–2014).

Razstava, ki jo v dvorcu Novo Celje pri Žalcu odpirajo drevi ob 20. uri, bo na ogled do 12. oktobra. Koncept razstave bo na odprtju predstavila umetnostna zgodovinarka in vodja projekta Alenka Domjan, nastopila pa bosta Tandem AnKo (Andreja Džakušič & Keiko Miyazaki) s performansom Tihožitje/Still Life in Pihalni kvintet Sakstet.