Poteka pod taktirko češkega kustosa Vita Havranka, ki je dogodek povezal z naslovom Živo in mrtvo. Pod tem raziskuje tri protislovna stanja sedanjosti – živo in mrtvo stanje konceptualizma, analogno in tekočo materialnost ter podzavest kot bojno polje kognitivnega kapitalizma.

V prvem delu razstave, ki ga je poimenoval Življenje in smrt konceptualizma, se je navezal na filozofa Petra Osborna. Ta je zapisal, da je bil konceptualizem v 21. stoletju ključni trenutek za razvoj umetnosti in da je vsa zgodovina zapisana kot nekakšna zgodovina postkonceptualistične umetnosti.

Z razstavo je želel pogledati na konceptualno umetnost kot živo in mrtvo obenem; mrtvo v smislu, da umetniki v zadnjem desetletju uporabljajo nove pristope in se ne zmenijo za hipotezo, da je sodobna umetnost zasidrana v konceptualizmu. Drugi del je Havranek poimenoval Življenje in smrt materialnosti, treti pa Življenje in smrt subjektivne zavesti.

Kot pravi kustos v Moderni galeriji Igor Španjol, je Havranek ubral drugačen pristop od kustosa prejšnjega trienala Borisa Groysa, ki se je odločil za odprti poziv. Sodelujoče umetnike je izbral na podlagi zelo širokega nabora stikov in spletnih strani, ki so mu jih posredovali z galerije in lastnih stikov.

Na razstavi se predstavlja 26 umetnikov in skupin, polovica razstavljenih del pa je nastala ali bila producirana na novo. Razstava vključuje tudi dela iz zbirke Moderne galerije in delo iz zbirke Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Ob trienalu so po zaslugi Nike Autor za mednarodno zbirko Moderne galerije pridobili tudi donacijo ‒ videa Chrisa Markerja, ki ju je na začetku 90. let 20. stoletja ustvaril v Sloveniji.

Na razstavi sodelujejo Urška Aplinc, Nika Autor v sodelovanju z Meto Krese, Andrejo Hribernik, Andrejem Šprahom, Nacetom Zavrlom in Les Films du Jeudi, Živa Božičnik Rebec, Mateja Bučar, Vuk Ćosić, Lenka Đorojević, Ryuzo Fukuhara, Marina Gržinić & Aina Šmid, Đejmi Hadrović, Borut Holland, Ištvan Išt Huzjan, Stane Klančnik, Barbora Kleinhamplová, Aleksej Kljujkov & Vasil Artamonov, Lene Lekše, Iza Pavlina, Franc Purg, Peter Rauch, Edvard Ravnikar, Teja Reba, Maruša Sagadin, Maja Smrekar & Oleg Kulik, Andrej Škufca, Aleksandra Vajd, Otty Widasari in Dalibor Bori Zupančič.

"Važno je, da sledimo spremembam časa in smo del širšega prostora"
Direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac je na predstavitvi trienala spomnila na začetke tega dogodka, ki so ga v Moderni galeriji prvič pripravili leta 1994. K temu so jih spodbudile tedanje okoliščine, da je bila sodobna umetnost na obrobju, poleg tega so v Sloveniji vladali močni medgeneracijski boji na umetniški sceni, zato si je bilo treba izboriti prostor z nečim, kar bi imelo kontinuiteto. Prav tako so bila 90. leta zaznamovana z močno željo po vključitvi v mednarodne izmenjave idej, od tod odločitev, da vsako drugo izdajo trienala kurira tujec.

Ime trienala se je skozi čas spreminjal, pa tudi izmenjavo domačega in tujega kuratorja so ukinili in tako je tokrat razstavo že drugič zapovrstjo pripravil tuji kurator. Kot poudarja Zdenka Badovinac, ni toliko pomembno, da se držijo železnih pravil, pomembneje je, da sledijo spremembam časa ter pokažejo, da smo del širšega prostora.

Trienale vrata odpira danes, potekal pa bo do 12. januarja.