Eclipse, 11 (In emotion we break), dibond, 2007. Umetnici, ki ustvarjata kot dvojec Eclipse, sta leta 2007 v galeriji Kapelica v Ljubljani izvedli performans 11 (In emotion we break) in uporabili tudi motiv Marije, zavetnice Ptujske gore, ki pod svojim plaščem ponuja zavetje vernikom. Predstava Eclipse je bila reapropriacija motiva; avtorici sta namreč z zanju značilnim mehkopornografskim pristopom upodobili Marijo zavetnico s plaščem s Ptujske gore, pri čemer je ena od njiju nastopila kot Marija in je izpovedovala svojo izkušnjo iskanja ljubezni ter pod plaščem ponudila zavetje vsem tistim, ki so ji pomagali hoditi po njeni poti. Foto: Galerija Alkatraz
Eclipse, 11 (In emotion we break), dibond, 2007. Umetnici, ki ustvarjata kot dvojec Eclipse, sta leta 2007 v galeriji Kapelica v Ljubljani izvedli performans 11 (In emotion we break) in uporabili tudi motiv Marije, zavetnice Ptujske gore, ki pod svojim plaščem ponuja zavetje vernikom. Predstava Eclipse je bila reapropriacija motiva; avtorici sta namreč z zanju značilnim mehkopornografskim pristopom upodobili Marijo zavetnico s plaščem s Ptujske gore, pri čemer je ena od njiju nastopila kot Marija in je izpovedovala svojo izkušnjo iskanja ljubezni ter pod plaščem ponudila zavetje vsem tistim, ki so ji pomagali hoditi po njeni poti. Foto: Galerija Alkatraz

"Kot danes, ko celo minister ne loči med socialno podporo in podporo umetnikom in umetnicam," kot zapiše kustosinja Petja Grafenauer v razstavnem katalogu. Se kdo pri vsej politizaciji še posveča resničnemu pomenu umetniških del in nujnosti pogojev za njihov nastanek, se sprašuje.

V Galeriji Alkatraz na Metelkovi bodo danes ob 19.00 odprli skupinsko razstavo Umetnikov ego, ki je nastala v sodelovanju z Galerijo Miklova hiša v Ribnici in kuratorico Petjo Grafenauer. Vsako izmed umetniških del na razstavi "na lasten način prestopa vsakdanje norme", obljubljajo organizatorji. Postavitev bo na ogled do 25. novembra.

Sanela Jahić, Deregulirana vizija; stara očala, kalejdoskopska leča 11 x 4 x 13 cm, 2013. Miniaturni brikolaž opominja na to, kam nas je pripeljal koncept presežne vrednosti. Ko skozi očala s predelano lečo pogledamo kovanec, ki se razprši v nepregledno množico enakih, uvidimo bistvo poznega, le še s finančnimi posli zaznamovanega kapitalizma: multipliciranje vrednosti, ki nima dejanske oz. realne osnove. Foto: Janez Pelko
Sanela Jahić, Deregulirana vizija; stara očala, kalejdoskopska leča 11 x 4 x 13 cm, 2013. Miniaturni brikolaž opominja na to, kam nas je pripeljal koncept presežne vrednosti. Ko skozi očala s predelano lečo pogledamo kovanec, ki se razprši v nepregledno množico enakih, uvidimo bistvo poznega, le še s finančnimi posli zaznamovanega kapitalizma: multipliciranje vrednosti, ki nima dejanske oz. realne osnove. Foto: Janez Pelko
Zvonka T. Simčič, Kraljica miru, fotografija na platnu, 2020. Umetnica raziskuje globino mirovanja in počitka skozi negibnosti, v sebi išče stik, ki si ga v hiperprodukciji le stežka privoščimo in je včasih zakopan tako globoko, da se do njega skoraj ni mogoče dokopati. Večkrat izvaja performans tako, da popolnoma negibna sedi več dni v zaporedju. Foto: Galerija Alkatraz
Zvonka T. Simčič, Kraljica miru, fotografija na platnu, 2020. Umetnica raziskuje globino mirovanja in počitka skozi negibnosti, v sebi išče stik, ki si ga v hiperprodukciji le stežka privoščimo in je včasih zakopan tako globoko, da se do njega skoraj ni mogoče dokopati. Večkrat izvaja performans tako, da popolnoma negibna sedi več dni v zaporedju. Foto: Galerija Alkatraz

Umetnost pod šumom kapitala in politizacije
Petja Grafenauer je zapisala, da razstava Umetnikov ego skuša pokazati in trditi, da se je k umetnosti vredno in nujno vračati, "saj kapital ni najvišja človeška vrednota, temveč nas mnogo bolj polnijo lepota, čudenje, učenje, spoznanje, pogled ..., ki pa lahko kakovostno nastajajo in se kažejo le v svobodni ustvarjalnosti, ki ni (ali je vsaj čim manj) podrejena zahtevam kapitala".

Kustosinja se je ob razstavi med drugim vprašala, ali se danes "kdo pri vsej politizaciji še posveča resničnemu pomenu umetniških del in nujnosti pogojev za njihov nastanek?" Med dejavniki, ki pripomorejo h kreativnosti, pa je navedla tudi odpor do dogm, fleksibilnost ter ljubezen do sprememb in novosti: "In takšna je kreativnost, svobodna in ne kapitalizirana umetniška kreativnost, ki jo predstavlja razstava."

Delo Nike Autor Za Slavo temelji na muzejski dokumentaciji Muzeja narodne osvoboditve iz Maribora o Slavi Klavora iz fascikla 1–7. Instalacija se dotika poskusa iskanja skorajda neobstoječe osebne zgodovine junakinje NOB Slave Klavora, ki bi letos praznovala 100 let. Viktor Bernik se predstavlja z delom "Živjo, jaz sem Viktor. Viktor Bernik.", Sanela Jahić pa z miniaturnim brikolažem Deregulirana vizija.

Videoinstalacija Andreja Škufce Gesture v neskončni zanki uporablja gibljivo, a dokaj statično podobo kot medij za raziskovanje praznine geste, za občutje odtujenosti, Ištvan Išt Huzjan pa v svojem delu Vsak je umetnina raziskuje, kaj se zgodi z ustvarjalcem, kreativcem, če ta postane umetniško delo. Na razstavi Umetnikov ego sodelujejo še Žiga Kariž, Zvonka Simčič, umetniški dvojec Eclipse in Tomaž Tomažin. Ta je zastopan z videom Who's There? It's Me! iz leta 2007, ki še danes deluje aktualno.

"Vsako izmed umetniških del na razstavi na lasten način prestopa vsakdanje norme, pa naj gre za verske podobe, bolezen, politiko, kapitalizem, svet umetnosti, neoliberalizem, način življenja ali razumevanje lastne identitete. Kažejo se nam podobe, ki so že v nas, razmisleki o rečeh, o katerih včasih ne zmoremo spregovoriti niti z najbližjimi. Odpirajo poti v misel, doživetje, svet pogledajo z drugega zornega kota. Tu je prava, še nekapitalizirana kreativnost, prostor svobode pogleda, mišljenja in utelešenja," je še poudarila Petja Grafenauer.

Ištvan Išt Huzjan, Vsak je umetnina, fotodokumentacija performansa, 2021. Huzjan raziskuje, kaj se zgodi z ustvarjalcem, kreativcem, če ta postane umetniško delo. Huzjan se podvrže procesu hipnoze, ki jo izvede strokovnjak. Tisto, kar se zgodi, je neznanka, dokumentirana s fotografijami in predstavljena na razstavi. Foto: Galerija Alkatraz
Ištvan Išt Huzjan, Vsak je umetnina, fotodokumentacija performansa, 2021. Huzjan raziskuje, kaj se zgodi z ustvarjalcem, kreativcem, če ta postane umetniško delo. Huzjan se podvrže procesu hipnoze, ki jo izvede strokovnjak. Tisto, kar se zgodi, je neznanka, dokumentirana s fotografijami in predstavljena na razstavi. Foto: Galerija Alkatraz