Franc mesarič je bil konec petdesetih let na likovni Akademiji učenec velikanov, tudi Božidarja Jakca, Franceta Miheliča in Gabrijela Stupice. Foto: Galerija Murska Sobota
Franc mesarič je bil konec petdesetih let na likovni Akademiji učenec velikanov, tudi Božidarja Jakca, Franceta Miheliča in Gabrijela Stupice. Foto: Galerija Murska Sobota

Slikar Franc Mesarič je do svoje različice hiperrealizma prišel popolnoma spontano in neodvisno, ko je slikal izreze mesta Murska Sobota sicer natanko tako, kot jih je videl skozi okno ateljeja, stanovanja ali z delovnega mesta v Pomurski tiskarni.

In memoriam: slikar Franc Mesarič

Spontana popartistična usmeritev
Leta 1938 v Mitrašincih v Makedoniji rojeni Franc Mesarič je v prekmurski, slovenski in širši jugoslovanski likovni prostor vstopil na začetku 70. let preteklega stoletja. Kot ustanovni član skupine DHLM je postal prepoznaven s popartističnim in hiperrealističnim oziroma fotorealističnim slogom. In prav z zadnjim je postal eden izmed prvih hiperrealistov na območju nekdanje skupne države. Glede poparta pa je nedavno poudaril, da je resnično ustvarjal popolnoma spontano, brez vplivov iz ZDA.

"Mesaričevo zanimanje vzbudijo tiste na videz nepomembne točke mesta, kot so Loterija, železniška postaja, gostilniški interierji in novodobni mestni kubusi. To so tako vsakdanje in običajne lokacije, da človeku srečanje z njimi sploh več ne prihaja v zavest. Na Mesaričevih slikah so postale te lokacije potopljene v popolnoma odtujeno, osamljeno in neprijazno vzdušje. Slikar s svojimi slikami ni mehansko odslikaval stvarnosti, takšne kot je bila, temveč je s svojimi slikami ustvaril svojo interpretacijo in občutenje te stvarnosti," je predlani povedal Robert Inhof, direktor Galerije Murska Sobota, kjer so takrat pripravili razstavo v počastitev umetnikove 80-letnice.

Franc Mesarič, najvidnejši predstavnik hiperrealizma v Jugoslaviji

Vseskozi je prirejal samostojne razstave in sodeloval pri skupinskih, največ v domačem Prekmurju, v Galeriji Murska Sobota.

Premik v drugem desetletju 21. stoletja
Mesaričeve slike iz drugega desetletja 21. stoletja predstavljajo svet, ki je postal za umetnika popolnoma tuj in nedosegljiv za njegovo razumevanje. Ob teh zadnjih slikah se lahko ne glede na njihov pesimistični izraz in dvome o smislu umetnosti pri ustvarjanju zavedamo njegove volje in moči. To pa so stvari, ki jih v popolnem pesimizmu, brezsmislu in nesmislu ne najdemo, je ob soboški razstavi še povedal Inhof.

Temu pogledu je pritrdil tudi umetnik sam, saj je po lastnih besedah kljub pesimizmu ves čas upal – čeprav imamo ljudje v podzavesti občutek, da lahko kljub človeškemu razvoju kakšen norec danes uniči vso naravo, vse življenje.

Mesarič je za svoje ustvarjanje prejel več nagrad doma in v tujini. Leta 1998 je med drugim prejel nagrado za življenjsko delo mestne občine Murska Sobota.