Letizia Battaglia je bila vabljena na odprtje retrospektivne razstave svojih del v Ljubljani, a ji je usoda zdaj obisk preprečila. Foto: EPA
Letizia Battaglia je bila vabljena na odprtje retrospektivne razstave svojih del v Ljubljani, a ji je usoda zdaj obisk preprečila. Foto: EPA

Za seboj imam dolgo življenje. Sanjala sem, verjela sem, da se borim za pravo stvar.

Letizia Battaglia

Slovensko občinstvo se bo z opusom Letizie Battaglie lahko srečalo na retrospektivni razstavi Fotografija kot življenjska izbira, ki jo bodo 24. maja odprli v Galeriji Jakopič.

Italijanski minister za kulturo Dario Franceschini je Letizio Battaglia opisal kot "veliko fotografinjo, veliko Italijanko".

Rodila se je v povojnem Palermu, se z družino preselila na sever dežele in se poročila pri 16 letih. Po treh letih v Milanu in ločitvi se je leta 1974 vrnila v rojstni kraj. V mlajših letih je sanjala o novinarski karieri, a je pisalo hitro pustila ob strani, ko je prijela za fotoaparat. "Rekla sem si: s tem v roki se lahko spopadem s svetom," je nekoč izjavila za The Guardian.

Letizia Battaglia: Vicino la Chiesa di Santa Chiara. Il gioco dei killer, 1982, Palermo. Foto: Galerija Jakopič
Letizia Battaglia: Vicino la Chiesa di Santa Chiara. Il gioco dei killer, 1982, Palermo. Foto: Galerija Jakopič

Ko je policija aretirala mafijce, sem se jim približala, kolikor se je le dalo, da bi jih fotografirala v lisicah. Hotela sem, da bi me pogledali v oči, pa čeprav bi mi ob tem pljunili v obraz. To je bil moj način soočanja z njimi.

Letizia Battaglia

V 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, v času vzpona mafijske združbe Cosa Nostra, je s svoje vespe dokumentirala mafijski kriminal. Sama je svoje fotografije imenovala obtožnice. "Sem glasnica upora, upora proti nasilju, korupciji, revščini, moralnemu in političnemu kaosu," je izjavila v nekem intervjuju.

Večkrat je fotografirala tudi trupla mafijskih žrtev; pravzaprav ena od njenih najbolj ganljivih fotografij prikazuje obupanega moškega, ki v začetku leta 1980 v Palermu iz avtomobila vleče truplo. Preminuli je tedanji predsednik italijanske dežele Sicilija Piersanti Mattarella, medtem ko je drugi moški njegov brat Sergio, sedanji predsednik Italije.

Fotografija je nastala leta 1982, v studiu IIF Lab. Foto: EPA
Fotografija je nastala leta 1982, v studiu IIF Lab. Foto: EPA

Fotografirala mafijo, "preden je bilo to priljubljeno"
Fotografirala je predvsem za levičarski dnevnik L'Ora. Brezkompromisno je dokumentirala trupla v obcestnih jarkih in v mlakah krvi, pa tudi žalujoče vdove na pogrebih mafijskih žrtev in otroke, ki so se "igrali mafijce" z najlonskimi nogavicami na glavi. "Naredila sem, kar sem lahko, da bi potrkala na vest – ne samo s prikazom nasilnih smrti, ampak tudi revščine, ki jo je povzročila mafija", je nekoč izjavila.

Med drugim je fotografirala to, kar Italija imenuje "Sicilia bene": visoko družbo svojega rodnega otoka, bogataše in vplivneže, ki so pogosto imeli zveze tako v vrhu politike kot tudi organiziranega zločina. "Zločine mafije je dokumentirala dolgo, preden je bilo tako početje popularno ali varno," je o njej zapisal Alexander Stille, avtor referenčne knjige o mafiji, Excellent Cadavers.

Umor dveh sodnikov je bil kaplja čez rob
Mafijo je prenehala fotografirati, ko sta bila leta 1992 v bombnih napadih ubita sodnika Giovanni Falcone in Paolo Borsellino. Battaglia, ki je poznala oba, je povedala, da je bila izčrpana, šokirana in osupla zaradi nasilja, za katero se je zdelo, da se ne bo nikoli končalo.

Vključena je bila tudi v sicilijansko politiko. "Palermo je izgubil izjemno žensko, referenčno točko," je na Twitterju zapisal župan Leoluca Orlando, ki je Letizio Battaglia označil za "vodilno osebnost pri osvoboditvi mesta Palermo iz krempljev mafije".

Njeni arhivi – v njih je bilo več kot pol milijona fotografij – so bili tako obsežni, da se je nanje opirala celo policija, če je potrebovala dokaze o tem, kdo se je pred desetletji udeležil tega ali onega političnega shoda. Fotografinja je svojo zbirko imenovala "arhiv krvi".

Ena od njenih najprepoznavnejših fotografij prikazuje gručo, ki v začetku leta 1980 v Palermu iz avtomobila vleče truplo. Preminuli je tedanji predsednik italijanske dežele Sicilija Piersanti Mattarella, z zadnjega sedeža pa se steguje njegov brat Sergio, sedanji predsednik Italije. Foto: Letizia Battaglia
Ena od njenih najprepoznavnejših fotografij prikazuje gručo, ki v začetku leta 1980 v Palermu iz avtomobila vleče truplo. Preminuli je tedanji predsednik italijanske dežele Sicilija Piersanti Mattarella, z zadnjega sedeža pa se steguje njegov brat Sergio, sedanji predsednik Italije. Foto: Letizia Battaglia
Zaradi svojega dela je bila fotografinja pogosto tarča groženj s smrtjo. Foto: EPA
Zaradi svojega dela je bila fotografinja pogosto tarča groženj s smrtjo. Foto: EPA

Poetična in politična
V Galeriji Jakopič so ob vesti o smrti fotografinje zapisali: "Letizia Battaglia je bila predvsem nekonformistična intelektualka. Ob tem je bila tudi poetična in politična fotografinja, ženska, ki so jo zanimali ljudje, umetnost, literatura, poezija, življenje in smrt. Zanimalo jo je vse, kar jo je obdajalo, pa tudi vse, kar je od daleč vzbujalo njeno radovednost."

Spomnili so, da se je slovensko občinstvo s fotografinjo že srečalo leta 2019 ob premieri filma Mafija v objektivu (r. Kim Longinotto) in razstavi v Galeriji Fotografija. Tokratna razstava z naslovom Fotografija kot življenjska izbira, ki jo bodo odprli 24. maja, pa bo predstavila tako zajeten opus njenih najboljših fotografij kot presek njenega celotnega življenjskega dela.

"Menimo, da Letizia Battaglia ni bila le izjemna fotografinja, ki je svoji strasti do fotografije sledila v ekstremnih okoliščinah, ob izjemnih zgodovinskih dogodkih in globalno pomembnih temah; bila je tudi pogumna ženska odprtega srca, katere umetniška, fotografska in intelektualna zapuščina ne bo pozabljena in jo je treba predati prihodnjim generacijam," je zapisala sokustosinja razstave in vodja Galerije Jakopič Marija Skočir.

Letizia Battaglia je bila tudi aktivna v boju za rešitev zgodovinskih baročnih sosesk Palerma pred gentrifikacijo in pozidavo, bojevala se je za pravice žensk ter bila v osemdesetih in devetdesetih več mandatov v palermskem mestnem svetu.