Biseri so luč zvezd,  1986–1992, pogled na arkadno dvorišče Galerije Božidarja Jakca. Foto: Tomaž Grdin/Galerija Božidarja Jakca
Biseri so luč zvezd, 1986–1992, pogled na arkadno dvorišče Galerije Božidarja Jakca. Foto: Tomaž Grdin/Galerija Božidarja Jakca

Razstava, ki jo odpirajo danes ob 20.00 in bo na ogled do 9. avgusta, nosi naslov Biti je biti, ki povzema značilne poetike umetnikove likovne poetike, porodil pa se mu je, medtem ko se je v svojem ateljeju družil s sodelavci galerije.

Izhodišče Marroccovega izražanja je razmerje med človekom in kozmosom, ki ga raziskuje v navezanosti na Sredozemlje ali ob vračanju v preteklost. "Nekatera se nanašajo na citate arhaičnih civilizacij in na humanistična, skoraj platonistična sporočila, ki so razvidna že v naslovih," je ob razstavi zapisal kustos Robert Simonišek. "Marrocco se pri refleksiji pogosto nasloni na okoljsko filozofijo, antropologijo, matematiko, zvezdoslovje, šamanizem, astrologijo, alkimijo ali magijo. Kljub konceptualističnim in postmodernističnim prvinam se nam prikazuje kot klasik in spreten obrtnik, kot čuteč individuum in estet, ki prisluškuje kozmičnemu stvarstvu, se mu čudi in dopušča, da zasije skozi barvit, optimističen izraz."

Sporočilo supernovi, 1986–1992, 2016 –2017, pogled v Lapidarij. Foto: Tomaž Grdin/Galerija Božidar Jakac
Sporočilo supernovi, 1986–1992, 2016 –2017, pogled v Lapidarij. Foto: Tomaž Grdin/Galerija Božidar Jakac

Armando Marrocco se je leta 1939 rodil v Galatini v Italiji, leta 1962 pa se je iz Apulije preselil v Milano, kjer še vedno živi. V svoji bogati karieri je ustvaril številne podvige na prostem in v sodobnih galerijskih prostorih, a prav tako v italijanskih cerkvah in samostanih. Svoja estetska stališča je pod vplivom sočasnih usmeritev izoblikoval v 60. in 70. letih preteklega stoletja. V mladosti je bil soustanovitelj in član italijanskih umetniških skupin in performer. Na svoji umetniški poti je med italijanskimi postmodernisti postal znan po tem, da se spreminja in hkrati spretno ohranja izvirnost. Gostoval je na Beneškem bienalu in za svoj prispevek k sodobni italijanski umetnosti prejel številne nagrade.

Bogdan Borčič, Plava vrata, 1969, barvna jedkanica / papir, inv. št.: BB 8799. Foto: Galerija Božidarja Jakca
Bogdan Borčič, Plava vrata, 1969, barvna jedkanica / papir, inv. št.: BB 8799. Foto: Galerija Božidarja Jakca

Za zaprtimi vrati Bogdana Borčiča
V Kostanjevici na Krki bo od danes na ogled še ena razstava: v Grafičnem kabinetu Bogdana Borčića si je mogoče ogledati 14. postavitev Za zaprtimi vrati – Preplet vizualnih znakov sveta. Ta prinaša izbor 19 Borčičevih del, grafik, risb in dve pastelni sliki, ki so nastala na prelomu 60. do sredine 70. let in jih ne moremo enoznačno uvrstiti v cikel, saj gre za tematsko in oblikovno raznorodna dela, izvedena v več različicah, ki nihajo med spoznavno predmetnim slogom in abstrakcijo. Skupno jim je sorodno oblikovanje in simbolni vizualni znaki ter drobni detajli krokijev in grafizmov – sledi umetnikovega rokopisa. Razstava, ki jo je kurirala Kristina T. Simončič, bo na ogled do februarja prihodnje leto.