Raketa Antares tik pred vzletom. Foto: Arhiv Eve Petrič
Raketa Antares tik pred vzletom. Foto: Arhiv Eve Petrič

Raketa prav zdaj leti proti ISS-ju, kamor naj bi predvidoma prispela danes dopoldne.

"Med opazovanjem letenja rakete skozi modrino neba sem občutila prav tisto, kar naj bi moja umetniška projekta preprečevala – občutek osamljenosti in domotožja ... in zdi se mi, kot da je del mene, vsaj v senčni obliki, ostal v dveh malih kockah, ki letita proti robu vesolja," je ob vzletu razmišljala slovenska umetnica.

Celotno umetniško zbirko, ki je na krovu rakete, sestavlja 64 umetniških artefaktov v avtorstvu umetnic in umetnikov z vsega sveta, poimenovana je Moon Gallery. Z Nasinega vzletišča na otoku Wallops v Virginiji jih je ponesla raketa Antares podjetja Northrop Grumman v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA). V vesolje so pred tem že odpotovala posamezna umetniška dela – s kulturalizacijo vesolja se med drugim ukvarja slovenski KSEVT –, še nikoli pa cela galerijska razstava.

Sorodna novica Slovenski umetnini na Mednarodni vesoljski postaji in vzpon vesoljskega turizma

V velikosti le kubičnega centimetra
Sodelujoči so ustvarili umetniška dela prav za to priložnost, in sicer v velikosti le kubičnega centimetra in s težo 85 gramov. Eva Petrič opisuje, da je razlog v tem, da je finančno izjemno zahtevno odpeljati stvari na vesoljsko postajo, "vsak gram ima ogromno ceno". A prav zato – ker je tam prostora malo in vsak gram šteje – je pomembno, da je odslej tam galerija.

"Umetnost damo pogosto v senco. Simbolično je tako ključno, da gre na postajo kolektiven galerijski projekt, s tem se zaznamuje teritorij za kulturo. Da ne pozabimo, da je človek tudi čustveno bitje in da prek umetnosti lahko iz drugega zornega kota podoživljamo Zemljo ter s čustvenim dojemanjem približamo ljudem nove dosežke v tej tehnološki dobi," poudarja umetnica.

Umetniška zbirka, ki so jo z raketo Antares ponesli na Mednarodno vesoljsko postajo. Foto: Arhiv Eve Petrič
Umetniška zbirka, ki so jo z raketo Antares ponesli na Mednarodno vesoljsko postajo. Foto: Arhiv Eve Petrič

Projekt je nastal pod imenom Moon Gallery, saj so sprva načrtovali, da umetniško zbirko ponesejo na Luno in tam tudi ostane. Potem se je zaradi sodelovanja z znanstvenim podjetjem Nanoracks pokazala priložnost za umestitev razstave na vesoljski postaji. Tam bo ostala šest mesecev, zatem pa jo bodo vrnili na Zemljo in pripravili na polet na Luno, kjer bo ostala kot stalna razstava. Upajo, da že od leta 2025. Njihov cilj je vzpostaviti prvi stalni muzej na Luni in razviti kulturo prihodnje medplanetarne družbe, opisujejo.

Vključiti znanstvenike v umetniško razmišljanje
Med umetniškimi deli so na primer magnet, fotografija, upodobitev lasne DNK-celice in ledvični kamen, obdan z dragulji. Eva Petrič je v vesolje poslala delo Earthling Tattoo Seal v kocki iz pleksistekla in DBE – Message from Earth, ujet v glineno kocko.

Podjetje Nanoracks, ki skrbi za različne poskuse pri poletih do ISS-ja, tokrat sodeluje pri misiji tudi zato, da bi prek umetniške zbirke testirali delovanje nove kamere, zato morajo biti vsa dela vidna od spodaj in zgoraj. Od zgoraj so dela na ogled astronavtom, od spodaj pa jih snema kamera, ki bo v prihodnje v uporabi na vesoljskih platformah.

Bernard Foing, predsednik MoonGallery Foundation in LUNEX Lunar Explorers, in umetnica Eva Petrič. Foto: Arhiv Eve Petrič
Bernard Foing, predsednik MoonGallery Foundation in LUNEX Lunar Explorers, in umetnica Eva Petrič. Foto: Arhiv Eve Petrič

Sodelovanje Eve Petrič s projektom ima začetke v letu 2015, ko je sodelovala na dunajski konferenci EGU-ja (European Geosciences Union), na kateri je bila med 12 tisoč znanstveniki edina umetnica. Prevajala je njihovo znanstveno temo v umetnost, skozi teden dni je gradila posebno instalacijo, "katere namen je bil vključiti znanstvenike v umetniško razmišljanje, misliti znanstvene teorije iz drugega kota".

"Prvi korak k širitvi našega kulturnega dialoga v vesolje"
Tam je spoznala Bernarda Foinga, ki je predsednik fundacije Moon Gallery, bil pa je tudi znanstveni vodja prve misije Evropske vesoljske agencije (ESA) proti luni. Prepoznal je njeno zanimanje za združevanje znanosti, medicine in umetnosti in jo povabil v umetniško skupino, kjer so v okviru ESE simulirali življenje na luni.

Po testih na Mednarodni vesoljski postaji, ki bodo trajali nekaj mesecev, se bo umetniška zbirka vrnila na Zemljo in odpotovala na Luno. Foto: Moon Gallery
Po testih na Mednarodni vesoljski postaji, ki bodo trajali nekaj mesecev, se bo umetniška zbirka vrnila na Zemljo in odpotovala na Luno. Foto: Moon Gallery

Tam je bila zadolžena, da "občuti izolacijo in iz tega občutja ustvari umetniško delo". Cilj skupine je bil narediti umetnost, ki bi jo poslali v vesolje in bi astronavtom pomagala premagovati občutke izolacije in domotožja. Deli, ki jih je tam ustvarila, sta bili kmalu zatem predstavljeni na francoskem sejmu znanosti in kozmologije.

"Nizka zemeljska orbita na poti do lune je prvi korak k širitvi našega kulturnega dialoga v vesolje," je pred kratkim povedal Foing za časopis New York Times, kjer so posebej izpostavili tudi delo Eve Petrič. "Za to misijo smo izbrali umetniška dela, ki obsegajo pomembne vrednote za človeštvo ne le na tej točki na Zemlji, ampak tudi za prihodnjo večplanetarno družbo. Umetniška dela, ki bodo razstavljena na ISS-ju, bodo pionirji Moon Galleryja, naša prva dela, ki bodo odpotovala v vesolje in tja ponesla naše vrednote," pa, kot navaja časopis, razmišljata kuratorki razstave Anna Sitnikova in Elizaveta Glukhova.

Kot tkanina, mreža življenja
Delo Earthling Tattoo Seal je "podoba moje sence, prstni odtis Zemljanov, preveden v idrijsko čipko, ki kot podoba na strnjen način predstavlja, kako smo znotraj sebe povezani celično, hkrati pa kot družba, in obenem še v smislu vesolja, ki je kot tkanina, mreža življenja", pravi Eva Petrič.

To podobo si je zamislila v obliki tetovaže na koži astronavtov, ki bi jih spominjala na vpetost v mrežo življenja, in jih opominjala, da niso nikoli sami. Tetovaža je šla v vesolje v pleksisteklu, z ene strani je obarvana črno in z druge belo, kar po njenih besedah "ponazarja idejo jin in jang – vse se pretaka, gre za cirkulacijo vsega, kar je živo, ne le ljudje, tudi bakterije in vse drugo, kar je v mreži življenja".

Njena želja je, da bi tetovaža zares postala membrana zunanjosti katerega od astronavtov, ki bi nato lahko povedal, ali tetovaža z njenim umetniškim delom deluje kot emoji ali totem, ki navdaja z občutkom domačnosti.

Banka čustev – sporočilo z Zemlje
Drugo delo, ki bo prihodnjih nekaj mesecev z astronavti v vesolju, pa je DBE (Data Bank of Emotions) – Message from Earth (v prevodu Banka čustev, sporočilo z Zemlje), ki je vonjava. Zasnovala jo je na osnovi lipe, "ker izhajam iz Slovenije in gre za drevo življenja, pod lipami so se ljudje tudi združevali in si bili blizu. Vonj je nekaj, kar nam najhitreje prinese čustva. Če bi lahko ustvarila vonj, ki bi jih spominjal na dom, bi se lahko instantno počutili bolje in premagali občutek domotožja in izolacije."

To delo je nastalo v sodelovanju s slovensko industrijsko oblikovalko Matejo Šušteršič Dimic, ki je ustvarila kockico iz gline, v kateri je umeščena dišava. Kocka je bila 528 ur namočena v vonjavi, toliko časa namreč traja, da se spremeni naš DNK, pojasnjuje Eva Petrič.

Delo Earthling Tattoo Seal je
Delo Earthling Tattoo Seal je "podoba moje sence, prstni odtis Zemljanov, preveden v idrijsko čipko, ki kot podoba na strnjen način predstavlja, kako smo znotraj sebe povezani celično, hkrati pa kot družba, in obenem še v smislu vesolja, ki je kot tkanina, mreža življenja". Foto: Arhiv Eve Petrič

Dišavo DBE 528Hz so uporabili že v simulaciji marsovskega oporišča SEAS leta 2020 na Havajih. V tej bazi ljudje ostajajo po mesec ali vse leto, tam se urijo v posebnih razmerah, kot bi bili na Marsu. Zanje je Eva Petrič napisala protokol, v okviru katerega so uporabili njen parfum, preden vstopijo v simulacijo Marsa, in nato to gesto ponavljajo, ko jih preveva domotožje. "Tako delo ni zgolj umetniško, ampak se tudi povezuje z zunanjim okoljem. Verjamem, da umetnost ni sama sebi namen, ampak lahko pomaga, komunicira in zdravi."

Vodilno pri razmišljanju o tem, kaj poslati na vesoljsko postajo, je bilo počutje astronavtov, obenem pa se je umetnica spraševala, kakšno sporočilo bi z Zemlje radi predali morebitnim Nezemljanom. "To bi bile emocije. Zaznamuje nas, da imamo in posredujemo čustva, in vonjava je zame sporočilo, ki vsebuje emocije."

Predstavitev projekta v New Yorku in v Washingtonu
Projekt so v sredo predstavili v newyorški galeriji Time Arts Gallery v West Villageu, zatem pa še v galeriji v Washingtonu, kjer je bil prisoten tudi veleposlanik Republike Slovenije v ZDA, Tone Kajzer.

Z veleposlanikom RS v ZDA, Tonetom Kajzerjem, ki se je udeležil predstavitve misije MoonGallery/MarsMoon v washingtonski galeriji. Foto: Arhiv Eve Petrič
Z veleposlanikom RS v ZDA, Tonetom Kajzerjem, ki se je udeležil predstavitve misije MoonGallery/MarsMoon v washingtonski galeriji. Foto: Arhiv Eve Petrič

Nekaj umetnikov in strokovnjakov iz MoonGallery, vključno s slovensko umetnico, pa je bilo tudi navzočih v izstrelilnem oporišču na otoku Wallops, kjer "so proslavili vesolje, znanost, umetnost in astronavte". Številni umetniki pa so se dogodku pridružili virtualno.

"Žal pred izstrelitvijo nismo odštevali, kar naenkrat je bila raketa v zraku. Ko je poletela v vesolje, sem se še bolj zavedela, da nismo tako zelo oddaljeni od vesolja, in začutila krhkost življenja in Zemlje. Pomembno je videti naš planet iz vesolja in se ob tem zavedati, da ima vsako bitje in vsaka celica svojo vlogo v mreži življenja ter je obenem odvisna od te mreže. Ko uzremo to sliko, se lahko morda začnemo bolj zavedati odgovornosti in poskušamo rešiti Zemljo, ki je edino življenje v črnem oceanu neznanega," sklene Eva Petrič.

Sorodna novica Eva Petrič: Umetnik ima privilegij, da se dotika nevidnih stvari in jih materializira za ljudi

Med Dunajem, New Yorkom in Ljubljano
Multimedijska umetnica Eva Petrič se je rodila leta 1984 v Kranju. Živi in deluje med Dunajem, New Yorkom in Ljubljano. Posveča se fotografiji, slikanju, videoumetnosti, performansu in pisanju. Na univerzi Webster na Dunaju je leta 2005 diplomirala iz psihologije in vizualne umetnosti ter na Transart Institutu Berlin – Danube University Krems leta 2010 magistrirala iz novih medijev. Sodelovala je na več kot 60 samostojnih in 110 skupinskih razstavah v Evropi, ZDA in Aziji.

Leta 2016 je bila z dvema velikima instalacijama kot prva umetnica iz Slovenije predstavljena v dunajski katedrali Sv. Štefana in bila vključena v enega največjih letnih umetniških projektov v javnem prostoru New Yorka, Sing for Hope.

Pred kratkim je predstavljala svoj najnovejši cikel Svetovi kapljic – Kapljice svetov na najnovejšem javnem umetniškem razstavnem prostoru organizacije Red Carpet Art Award, na lokaciji v podhodu Opera – Karlsplatz, ob izhodu na Resslov trg na Dunaju. Organizacija že deset let uporablja javni prostor na Dunaju, večinoma v obsežnem sodobnem sistemu dunajske podzemne železnice, za promocijo mednarodne in avstrijske umetnosti. Njena umetnost je bila tako na ogled iz različnih zornih kotov – iz podhoda in iz dvigala in tekočih stopnic ter s tirov linije U4 dunajske podzemne železnice.


Spodaj si lahko ogledate posnetek vzleta rakete, ki ga je posnela Eva Petrič.


In tudi informativni posnetek, ki ga je pripravila NASA o tokratni misiji na Mednarodno vesoljsko postajo.