1. Slovenski umetnini na MVP-ju

"Prva umetniška galerija v vesolju," pravijo v fundaciji MoonGallery. Foto: MoonGallery
Sorodna novica Eva Petrič: Umetnik ima privilegij, da se dotika nevidnih stvari in jih materializira za ljudi

Danes bosta proti Mednarodni vesoljski postaji poleteli deli dveh slovenskih umetnic. Prvo delo je ustvarila Eva Petrič. Imenuje se DBE Earthling Tattoo Seal. Nastalo je iz razmisleka, kako ublažiti občutek osamitve astronavtov. Gre za majno, črno-belo čipko z idrijskim vzorcem. Črna in bela nista ostro ločeni, kar ponazarja prehajanje med pozitivnim in negativnim, med različnimi psihološkimi stanji slehernika. "Vsi imamo svoje sence in vsi imamo čustva, pa če si to priznamo ali ne. Vznikajo in izginjajo in nas pogosto ukanijo. So takšne kot zavoji na moji sliki Zarodna celica, ki sem jo prenesla v vzorce idrijske čipke," med drugim piše v pojasnilu. V kolumni ga je nedavno omenil ameriški časnik New York Times.

Vabilo bralcem

Smo kakšno pomembno novico izpustili? Vabljeni, da jo prispevate v komentarjih. Najboljše lahko izpostavimo v članku samem. Hvala tudi za kakršne koli pripombe ali opozorila na aljosa.masten@rtvslo.si.

Naslednje delo je nastalo v sodelovanju med Petričevo ter drugo slovensko umetnico, Matejo Šušteršič Dimic., sporoča agencija GIG. Gre za dišavo DBE. "Ker imajo naši možgani več kot 100.000 receptorjev za voh, in na primer, zgolj 4000 za okus, je povsem jasno, kako pomemben je vonj za ljudi in kako močno orodje je pri zaznavanju sveta okoli nas, samoizražanju in komunikaciji z drugimi." Tako umetnici menita, da bi tudi dišave lahko pripomogle k zmanjšanju občutka osamljenosti pri vesoljeplovcih. Dišavo DBE 528Hz so uporabili že v simulaciji marsovske baze SEAS leta 2020 na Havajih. Zdaj pa je zapakirana v kocko na poti k dejanskim astronavtom.

Deli sta vključeni v zbirko 64 umetnin s celega sveta. Vsako meri manj kot kubični centimeter. Položena so v mrežo 8x8, ki ji rečejo tudi "prva umetniška galerija v vesolju". Projekt je pripravila fundacija MoonGallery, finančno pa ga je podprla ameriška vlagateljska družba Voyager Space v sodelovanju z družbo Nanoracks, ki trži nekatere kapacitete na MVP-ju.

MMC bo o tem pripravil podrobnejši prispevek.

Duhoslovni vidiki človeka v izolaciji bodo zelo pomembni, ko bo človeštvo začelo potovati bolj globoko v vesolje, kaj šele proti drugim zvezdnim sistemom. Takrat bodo potniki dejansko odrezani od sveta in za pot bodo agencije najbrž izbirale le psihološko najbolj trdne kandidate. Morda bodo predmeti in vonjave, ki spominjajo na dom, na človeštvo, nudile kakšno uteho.

S kulturizacijo vesolja se je ukvarjal tudi slovenski zavod Ksevt, ki je nekoč domoval v Vitanju, in ki je za MMC pripravil serijo Vesoljski vid.

Cilj zgoraj omenjene fundacije MoonGallery: prva umetniška galerija na Mesecu.

Video: Novinarska konferenca

Izstrelitev bo danes (sobota) ob 18.39 po našem času. Raketa Antares (Northrop Grumman) bo poletela z izstrelišča Wallops. Proti MVP-ju bo poslala tovorno vesoljsko ladjo Cygnus istega proizvajalca. Poleg zgoraj omenjene mini galerije bo vsebovala 3,8 tone potrebščin. Več o tovoru tukaj. Poudarimo lahko eksperiment o gorenju v mikrotežnosti (SoFIE).

Videoprenos bo tukaj:

Avdio: Novinarska konferenca Nase o misiji Cygnusa


2. Progres oskrbel MVP

Sojuz 2. Foto: Roskozmos
Sojuz 2. Foto: Roskozmos
Približevanje MVP-ju.  Foto: Roskozmos
Približevanje MVP-ju. Foto: Roskozmos

Sicer pa so eno oskrbovalno misijo ta teden opravili Rusi. V torek ob 4.25 po našem času so z Bajkonurja izstrelili raketo Sojuz-2.1a s tovorno ladjo Progres MS-19. Slednja se je dva dni pozneje priklopila na modul Poisk. Dostavila je 1,6 tone tovora, podrobno o slednjem tukaj.

To je bila 50. izstrelitev rakete Sojuz-2.1a, od tega sta bili dve neuspešni, ena delno uspešna. Prva izstrelitev sega v leto 2004.

Video 1: Ruski prenos izstrelitve

Video 2: Nasin prenos

Video 3: Posnetek priklopa na MVP


3. Evropski astronavti za evropsko vesoljsko ladjo

Nekdanja evropska vesoljska ladja ATV leta 2008 med približevanjem Mednarodni vesoljski postaji. Foto: Nasa
Nekdanja evropska vesoljska ladja ATV leta 2008 med približevanjem Mednarodni vesoljski postaji. Foto: Nasa

Evropski del Združenja raziskovalcev vesolja je objavil manifest, v katerem je pozval k razvoju evropske vesoljske ladje za prevoz ljudi. Svoje imajo ZDA, Rusija, Kitajska, kmalu tudi Indija. Medtem pa Evropa, katere BDP je primerljiv z ameriškim, najema tuje kapacitete, opozarjajo.

Generalni direktor ruske vesoljske korporacije Roskozmos Dimitrij Rogozin se je na objavo evropskih astronavtov odzval prek Twitterja. Zapisal je, da je to pomemben trenutek za nadgradnjo sodelovanja med Rusijo in Evropo. To bi lahko storili s predelavo izstrelitvenega kompleksa za Sojuze-2 v Francoski Gvajani, da bi od tam lahko letele tudi vesoljske ladje Sojuz. Znani ruski vesoljski novinar Anatolij Zak pa je opozoril, da sta strani takšno pobudo obravnavali že pred 20 leti, v precej mirnejšem političnem ozračju. Zavrnjena je bila iz tehničnih razlogov. "Danes? Pozabite," je zapisal Zak.

Astronavti ocenjujejo, da smo v novi vesoljski tekmi, da se raziskovanje vesolja pospešuje, Evropa pa vse bolj zaostaja. Če se ne bo zmigala in spodbudila visokotehnološkega sektorja, ki je podlaga za vesoljske projekte, bo v prihodnosti težko nadoknadila zamujeno. Čakajo nas misije na Luno in Mars, raziskovanje, morda tudi izkoriščanje asteroidov, in Evropa mora biti del tega.

"Če bodo evropski voditelji mencali, bo cena za to visoka. Neodločnost bo pustila hude strateške in ekonomske posledice. Če bomo zamudili to edinstveno priložnost, da premaknemo status quo, bomo še naprej primorani kupovati kapacitete za prevoz posadke od drugih akterjev, brez zagotovil, da bodo naše potrebe in naše vrednote upoštevane. Plačevali bomo in v podrejenem položaju, ponavljali pretekle strateške napake."

Podali so še eno pomembno sporočilo: z našim denarjem bomo podpirali tujo konkurenco.

Evropski komisar Thierry Breton je podprl načrte za evropsko konstelacijo za evropski satelitski dostop do medmrežja z nižje Zemljine, tirnice, poroča SpaceNews. Konstelacija naj bi štela 100 satelitov. Z njo naj bi zagotovili hitri internet, kjer ta v Evropi umanjka, varne komunikacije za vlade, koristil naj bi tudi Afriki.

Evropa je sicer že imela svojo tovorno vesoljsko ladjo, ATV (Automated Transfer Vehicle). Z njo je oskrbovala Mednarodno vesoljsko postajo. Zmogla 7,5 tone tovora. Med letoma 2008 in 2015 je poletela petkrat. S tem je Esa izpolnjevala svoj pogodbeni prispevek k MVP-ju. Nato pa sta se Nasa in Esa dogovorili, da se ATV predela v podporni modul ameriške vesoljske ladje Orion (ESM).

V Združenje raziskovalcev vesolja se lahko včlani vsakdo, ki je v vesoljskem plovilu vsaj enkrat obkrožil Zemljo.

Sorodna novica "V vesolju se dogajajo tektonski premiki"

Visoko zasedanje

Manifest je bil objavljen ob robu zasedanja evropskih voditeljev na temo vesolja. Kot kaže, je imela manjši učinek. Kot je razvidno iz sporočila za javnost, so generalnemu direktorju Ese Josefu Aschbacherju naložili, naj ustanovi neke vrste "svet modrecev", ki naj temeljito preverijo vse možnosti, ki jih Evropa ima na področju raziskovanja vesolja s posadko.

Še ena zanimiva odločitev zasedanja: ministri so podprli robotsko misijo, ki naj bi z ene izmed ledenih lun (Jupitra ali Saturna) prinesla nazaj vzorec ledu.

Aschbacherjev govor na konferenci je na voljo tukaj.


4. Vesoljski turizem v nove višave

Foto: Polaris
Foto: Polaris

Ameriški podjetnik Jared Isaacman, znan po financiranju prve povsem zasebne odprave v zemeljsko orbito (poglavje 1), je napovedal še bolj visokoleteč projekt: Polaris. Sestavljen bo iz treh odprav.

Prva odprava bo Polaris Dawn. Štirje zasebni astronavti bodo v vesolje poleteli s Cape Canaverala na raketi Falcon 9, v vesoljski ladji Crew Dragon. Podreti želijo rekord najvišje zemeljske orbite doslej. (Najvišje odzemlje 1374 kilometrov je leta 1966 dosegla misija Gemini 11). V vesolju bodo pet dni. Opravili bodo nekaj znanstvenih raziskav in tudi prvi povsem zasebni vesoljski sprehod v zgodovini. Uporabili bodo nove SpaceX-ove skafandre. Na drugi, še neimenovani odpravi, bodo poskušali nadgraditi dosežke prve. Najbolj odmevna bo zagotovo tretja. To bo prvi polet vesoljske ladje Starship z ljudmi na krovu.

Več o programu tukaj. Če bo uresničen, bo zapisan v zgodovinske knjige. To ne bodo zgolj turistične misije. To bo morda začetek dobe, kjer zasebni sektor dejansko podira meje in rekorde pri raziskovanju vesolja.


5. Uspešna indijska izstrelitev

Foto: ISRO
Foto: ISRO

Z izstrelišča Satish Dhawan je bila v ponedeljek izstreljena indijska raketa PSLV. V nebo je ponesla 1,7-tonski satelit EOS-04, namenjen radijskemu opazovanju Zemlje za namene kmetijstva, gozdarstva in hidrologije, sporoča indijska vesoljska agencija ISRO. Na krovu sta bila še dva dodatna satelita.

Raketa PSLV je visoka 44 metrov in široka 2,8 metra. Ima štiri stopnje, dve na trdo, dve na tekoče gorivo, in še stranske potisnike na trdo gorivo. Namenjena je izstrelitvam v polarno soncesinhrono tirnico do višine 600 kilometrov, kamor zmore z največ 1,7 tone tovora. Doslej je poletela 54-krat, dvakrat neuspešno.

Video: Posnetek izstrelitve


6. NA KRATKO:

Poročilo Nase in nekaj drugih ameriških državnih agencij napoveduje, da se bo morska gladina v naslednjih 30 letih v povprečju dvignila do 30 centimetrov. Več tukaj.Astronavt Oleg Artemjov, sicer poslanec moskovske mestne dume, bo lahko med poletom v vesolje marca letos opravljal tudi dolžnosti poslanca. Aktivni politik iz vesolja, torej. Več tukaj.
Evropska sonda Solar Orbiter je posnela ogromen sončni izbruh. Več tukaj.
Druga stopnja rakete, ki naj bi kmalu trčila v Mesec, ne pripada Falconu 9, temveč kitajski raketi Dolgi pohod-3C, ki je leta 2014 izstrelila vesoljsko kapsulo Čang'e 5-T1.
Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnina Noordunga v Vitanjah se po novem ponaša s humanoidno robotko Vito. Več tukaj.


7. Webb umerja glavno zrcalo

Zvezda HD 84406 osemnajstkrat. Foto: Nasa
Zvezda HD 84406 osemnajstkrat. Foto: Nasa
"Sebek" primarnega zrcala. Foto: Nasa
Sorodna novica Izstrelitev uspešna: veliki teleskop James Webb je v vesolju, iztegnil je sončne celice

Nasa nadaljuje z umerjanjem primarnega zrcala vesoljskega teleskopa James Webb. Zrcalo je sestavljeno iz 18 šesterokotnikov, ki jih je treba primerno usmeriti in upogniti, da bodo dajali enovito in ostro sliko. Napredek glede na prejšnji teden (poglavje 1) je očiten. 18 slik iste zvezde (HD 84406) ni več razmetanih, temveč poravnanih v lepo geometrijo. Zdaj bodo začeli prilagajati sekundarno zrcalo, nato pa počasi združevati 18 slik v eno. Več o postopku tukaj.

Ta teden so uspešno preizkusili tipalo za fino preusmerjanje teleskopa (tukaj).

James Webb je bil izstreljen decembra na raketi Ariane 5 (več podrobnosti o teleskopu in njegovem namenu v tedanjem članku na povezavi desno). Še slabih pet mesecev ga bodo umerjali. Nato pa bo začel preučevati ozračja zunajosončnih planetov, iskal prve galaksije sploh, opazoval nastanek strukture vesolja; vse to v infrardeči svetlobi.

Tako je izgledalo prejšnji teden. Foto: Nasa
Tako je izgledalo prejšnji teden. Foto: Nasa


8. FOTO: Prva znanstvena fotografija novega teleskopa IXPE

Kasiopeja A v rentgenski svetlobi. Posnetek je združeno delo Chandre in IXPE-ja. V sredini oblaka je gosto telo, ali nevtronska zvezda ali črna luknja. Foto: NASA/CXC/SAO/IXPE
Kasiopeja A v rentgenski svetlobi. Posnetek je združeno delo Chandre in IXPE-ja. V sredini oblaka je gosto telo, ali nevtronska zvezda ali črna luknja. Foto: NASA/CXC/SAO/IXPE
Dejanski IXPE-jev posnetek. Barve ponazarjajo svetlost rentgenske svetlobe. Posnetek je nastajal od 11. do 18. januarja. Foto: NASA/CXC/SAO/IXPE
Dejanski IXPE-jev posnetek. Barve ponazarjajo svetlost rentgenske svetlobe. Posnetek je nastajal od 11. do 18. januarja. Foto: NASA/CXC/SAO/IXPE

Nasa je izdala prvi posnetek vesoljskega teleskopa IXPE, izstreljenega decembra lani (poglavje 6). IXPE je posnel planetarno meglico Kasiopeja A, ostanek supernove, ki je eksplodirala dobrih deset tisoč let nazaj, na Zemlji pa smo jo prvič zaznali v 17. stoletju. Nastal je velik oblak plina in prahu, ki zaradi vročine sveti v rentgenski svetlobi.

IXPE niti približno ni najbolj zmogljiv teleskop za rentgensko svetlobo. Ima pa eno prednost: meri polarizacijo prejete svetlobe, torej, v kateri ravnini nihajo fotoni. S tem lahko sklepajo, kakšna magnetna polja so nanjo vplivala. IXPE meri tudi čas prejetja svetlobe, njeno energijo in izvor svetlobe na nebu.

Tako so prvič izmerili polarizacijo svetlobe, ki izhaja iz posameznih področij planetarne meglice, ki je velika deset svetlobnih let.

IXPE je dobro dopolnilo drugim teleskopom, denimo Chandre. Okoli Zemlje kroži po ekvatorialni tirnici na višini 600 kilometrov.


9. FOTO: Aktivno galaktično jedro

Messier 77 je spiralna galaksija s prečko, ki se nahaja 47 milijonov svetlobnih let stran. Foto: ESO/Jaffe, Gámez-Rosas et al.
Messier 77 je spiralna galaksija s prečko, ki se nahaja 47 milijonov svetlobnih let stran. Foto: ESO/Jaffe, Gámez-Rosas et al.

Evropski južni observatorij (ESO) je poskrbel za posnetek aktivnega galaktičnega jedra galaksije Messier 77. Na levi strani je fotografija širše galaksije, desno je izsek, ki prikazuje samo aktivno jedro, torej področje okoli središča galaksije, ki močno sveti zaradi gretja snovi, ki se vrtinči okoli osrednje supermasivne črne luknje. Posnetek je nastal s pomočjo instrumenta MATISSE na Zelo velikem teleskopskem interferometru (VLTI).

Več o dosežku tukaj.

Najsvetlejša aktivna galaktična jedra se imenujejo kvazarji. Če je njihov snop svetlobe usmerjen neposredno proti Zemlji, se imenujejo blazarji.

Foto: ESO/Jaffe, Gámez-Rosas et al.
Foto: ESO/Jaffe, Gámez-Rosas et al.

Video: ESO-jev pojasnilnik

Nekatere zanimive slovenske strani o vesolju

Portal Vesolje.net
Portal v vesolje
Podkast Temna stran Lune (nova epizoda)
Revija Življenje in tehnika
Astronomska revija Spika
Revija Obramba
Agencija Tromba
Zavod Cosmolab
Spletna stran Andros


10. SKOK V ZGODOVINO: Eno leto roverja Perseverance na Marsu

Pristanek v kraterju Jezero, kjer je bilo nekoč veliko vode. Foto: NASA/JPL-Caltech
Pristanek v kraterju Jezero, kjer je bilo nekoč veliko vode. Foto: NASA/JPL-Caltech
Sorodna novica Video: Posnetek pristanka roverja in zvoki z Marsa

Pred okoli tremi leti je na Marsu pristala nepremična sonda InSight, ki je vremenska postaja in seizmometer. Dnevi so ji najbrž šteti. Nedavni peščeni vihar ji je namreč dodobra prekril panele sončnih celic s prahom. Med viharjem je vstopila v varni način delovanja. Zdaj se je sicer proizvodnja električne energije izboljšala, zato se vrača v polno obratovanje. A Nasini inženirji menijo, da ima InSight pred seboj le še nekaj mesecev. Zanimivo vprašanje bi bilo, zakaj na panele sončnih celic niso denimo bili vgradili protiprašnih metlic.

Eno leto nazaj, 18. februarja 2021, je na Marsu pristal najnovejši in najnaprednejši marsovski rover doslej, Perseverance. Pristanek je bil napet, a natančen in uspešen. Nasa je celo objavila videoposnetek postopka.

1-tonski rover je doslej izvrtal serijo vzorcev iz tamkajšnjih skal in jih shranil za morebitno misijo, ki jih bi odnesla na Zemljo. Uspešno je preizkusil napravo za pretvorbo ogljikovega dvokisa v kisik (MOXIE). Njegov sopotnik, helikopterček Ingenuity, je opravil prvi pogonski polet z vzgonom na katerem koli drugem planetu, skupno 19 poletov.

Pred nekaj dnevi, 14. februarja, pa je Perseverance podrl rekord po premerjeni razdalji v enem dnevu: 320 metrov. Več tukaj.

Video: Posnetki spusta in pristajanja


NA VIDIKU:

Sobota, 19. februar – Antares – Cygnus

Nedelja, 20. februar – Falcon 9 – Starlink