Prva razstavljavka je Mojca Senegačnik z družbeno angažiranimi kolaži.

"Čas korone nas je presenetil in pokazal, kako ni nič samoumevno in kako smo ranljivi. Mikroskopski sovražnik, ki si ga težko predstavljamo, je zaprl šole, javne institucije, postavil nova pravila in zahteval socialno distanco. Podaril nam je čas biti sami s seboj. Umetniki, vajeni samote, so postali zgled. S svojim pogledom in ustvarjanjem vizualizirajo trenutna dogajanja subtilno in predvsem družbeno angažirano. Komentarje prepustijo nam, občinstvu," izpostavlja kustosinja Tanja Čajavec.

Poudarila je, da je osnovni namen umetnosti, da nas humanizira: "Umetnost je protiutež, podoba ratia v času kaosa. Umetnost ustvarja zapise in podobe, o katerih moramo razmišljati, nas vabi k angažiranosti našega uma, k čutenju. In v času angažirane umetnosti velikokrat ni estetika prioriteta, pač pa izpovednost. Umetnost lahko sprejmemo kot orodje za postavitev pokoronske perspektive."

S ciklom razstav Umetnost korone po koroni, ki bo potekal predvidoma do konca leta 2020, želijo omogočiti družbeni diskurz. "Dovolimo umetninam in umetnikom spregovoriti! Da jih slišimo, jih moramo najprej razumeti. Kako? Tako, da govorimo isti jezik. Jezik umetnosti, ki je univerzalen in je sestavljen iz vsem znanih gradnikov: točka, črta, barva, ton, kompozicija ..." je še navedla kustosinja.

Na prvi samostojni razstavi znotraj Umetnosti korone po koroni predstavljajo Mojco Senegačnik, kulturno delavko in angažirano likovno umetnico, ki je leta 1994 prejela študentsko Prešernovo nagrado. Leta 1995 je zaključila študij na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, od leta 1996 do leta 2006 je imela status samostojne ustvarjalke na področju kulture.

Tokrat se bo predstavila z družbeno angažiranimi kolaži, poimenovanimi Burning desire project. Kolaži nastajajo dnevno kot povzetek njenih občutkov in razmišljanj.

"Na kolažih so vidno upodobljeni njena strast, kajenje in njeni intimni zapisi vsakdanjika v času korone. Rdeča nit je rdeča nit dobesedno, črno-beli piktogrami, rumene intervencije in rdeča pika. Besede, podobe iz medijev, delujejo hipnotično na gledalca, pa vendar ne komentirajo ... gledalcu omogočajo, da se sam vpraša in si ustvari lastno mnenje," pojasnjuje Tanja Čajavec iz Artoteka.si.