Zaradi Leonardovega eksperimentiranja s tehniko, pri kateri je na malto nanašal mešanico jajčne tempere in oljne barve, je freska že zelo hitro po nastanku začela bledeti.

Na njeno ohranjenost so vplivali tudi poznejši posegi v refektorju milanskega dominikanskega samostana Santa Maria delle Grazie, zato je, podobno kot številni strokovnjaki, tudi nov spletni projekt stavil na omenjeno kopijo. V njem sta moči združila Angleška kraljeva akademija likovnih umetnosti in Google Arts & Culture ter jo v ločljivosti več kot milijarde pikslov objavili na spletu. S pomočjo zelo natančnega skeniranja so omogočili dostop do slike, ki jo je mogoče opazovati iz neverjetne bližine in v najmanjših detajlih.

Leonardo da Vinci je leta 1498 za samostanski prostor, namenjen obedu, dokončal temu primeren svetopisemski prizor – večerjo, na kateri Jezus učencem oznani svojo usodo, ki pa je v tistem hipu še ne razumejo zares. Vsak od učencev z drugačnim izrazom reagira na besede, ki jih je pravkar slišal, Leonardo pa je tudi s tem delom sprožil pravi plaz najrazličnejših interpretacij.

Ob Leonardovi neobstojni tehniki k stanju slike niso pripomogle niti poznejše zgodovinske okoliščine – Leta 1952 so v steno vgradili vhod, s tem pa odstranili spodnji del freske z Jezusovimi nogami, pozneje je Napoleon prostor uporabil za konjušnico.

Kopija, ki sta jo torej slabih 20 let po nastanku freske naredila Giampietrino in Boltraffio, je tako od samega začetka dragocen vir, četudi ji manjka zgornja tretjina upodobitve. S kopijo so si pomagali tudi pri restavriranju slike med letoma 1979 in 1999. Nekateri detajli pripovedi pridejo zaradi boljše ohranjenosti slike bolj do izraza – denimo bodalo, ki ga drži Peter v rokah in napoveduje, kako bo pozneje poškodoval vojakovo uho, da bi ustavil Jezusovo prijetje, in pa raztresena sol ob Judeževi roki, ki je bila znamenje za nesrečo, njegovo izdajstvo pa napoveduje seveda mošnjiček z denarjem.

Obstaja sicer še ena kopija dela, ki jo je naredil Leonardo sam, vendar pa so to odkrili šele leta 2018. Najverjetneje jo je naslikal na podlagi kartona, ki mu je služil kot pripravljalno delo za fresko.

Delo Leonardovih učencev vendarle ni eksaktna kopija, kar pokaže primerjava slike s skenirano podobo izvirnika, ki jo je mogoče v detajlih proučevati in občudovati že od leta 2007, ko so jo predstavili fotografija v resoluciji 16 milijard pikslov.