Projekcije na prosojne paravane integrirajo sence, silhuete in odseve arhitekturnih elementov. Foto: Kibla Portal
Projekcije na prosojne paravane integrirajo sence, silhuete in odseve arhitekturnih elementov. Foto: Kibla Portal

V instalaciji, ki bo na ogled do sredine oktobra, projekcije na prosojne paravane integrirajo sence, silhuete in odseve arhitekturnih elementov. Pojavi se prostor v prostoru, ki se je v operi vzpostavil na odru, v galeriji pa gledalci vanj vstopajo. V videu so nastopili Jasmine Akakpo, Issac Silva, Carmela Segal, Andrew English, Jmack, Frankie Arounwong, Danielle Viale in Ellis Moye.

Prvotno si je lahko občinstvo instalacije ogledalo v opernem projektu slovenskih ustvarjalcev Koda L v režiji in scenografiji Rocca, ki je bila krstno uprizorjena marca v SNG Opera in balet Ljubljana.

Sorodna novica Koda L v ljubljanski Operi: o ljubezni prek mitov, arhetipov in lastnega življenja

O moči in globini človeškega čustvovanja
Opera je nastala je po navdihu knjige Fragmenti ljubezenskega diskurza francoskega filozofa Rolanda Barthesa o sodobnem dojemanju ljubezni kot nečem izjemno samotnem. "Pričuje o moči in globini človeškega čustvovanja – je svojevrsten izbor v današnji čas in prostor ujetih trenutkov emocionalne kulture, ki se po navdihu Fragmentov ljubezenskega diskurza napaja iz mitov, arhetipov, filozofskih del in intimnega," je zapisala libretistka Eva Kraševec.

Tema človeške intime je Nataši Prosenc Stearns blizu že od začetka njenega ustvarjanja.

"Zanima jo 'human condition' – kaj se dogaja s človekom v sodobnem svetu, kje je naša psiha, naša duša, naše srce. Kot že velikokrat prej, raziskuje te teme skozi interpretacije človeškega telesa, figure, ki pa je vedno integrirana v okolje. Dela so gibljivi kolaži, ki temeljijo na plastenju podob. Upodabljajo stanja neprestanega porajanja, integriteta telesa razpada, vzpostavlja nove povezave z okoljem in sugerira nove možnosti regeneracije," so zapisali v MMC Kibla.

Intenzivno ukvarjanje s telesom je umetničin odziv na odtujeno eksistenco sodobnega človeka, ki postaja vse bolj “breztelesna”, ker je velik del medčloveških odnosov preseljen iz fizičnega sveta na zaslone in v virtualni prostor Interneta.